21
Pol nal Jerusalem
“Miꞌe pe, poi masme tinge mal. Pe poi merŋe bwarme ma gwere moi ende tinge jalme Kos. Nyermbe pe, poi ma gwere Rodes. Miꞌe pe, poi ma gwere Patara. Nato moi uku pe, poi metekeꞌe loumbil pinip ende ŋaiye nala el Fonisia. Taꞌe luku pe, poi manah loumbil pinip uku pe, poi mal. Poi mal mal pe, poi metekeꞌe ailan Saiprus sai pe, poi musungurhme moi uku ma gwah pe, poi ma gwere moi Tair nato Siria provins nange loumbil pinip ka ember ŋaiꞌe ŋaiꞌe. Taꞌe luku pe, poi gwah metekeꞌe lenge jetalah tikin Jisas syeꞌ ŋaiye yarp Tair pe, poi top lenge marp sande ende supule. Yohe Yirise ŋana lenge ŋanah ŋoihmbwaip tinge pe, tinge yaname Pol ŋaiye yukur ka el Jerusalem, na pakai. Kom dindiꞌ ŋup uku poi masme tinge mal pe, lenge jetalah lalme luku, miyeꞌ tuweinge topoꞌe talah, yal topoꞌe poi ma gwah ŋoloh tikih. Pe poi lalme masarꞌe ŋimbep manange wusyep topoꞌme Got. Poi tirir miꞌe pe, poi ma manah loumbil pinip uku, kut tinge plihe yal moi tititinge.
Poi masme Tair mal pe, poi plihe meŋelꞌe yaŋah ma gwere Tolemes. Poi ma gwere luku pe, poi metekeꞌe lenge Kristen miyeꞌ tuweinge syeꞌ pe, poi marp topoꞌe tinge ŋup ende supule. +Tahar nyermbe poi masme tinge pe, poi ma gwere Sisaria. Nato moi uku pe, poi marp yokoh Filip, miyeꞌ ŋaiye kin ŋende wah ŋanange wusyep bwore mise tikin Got, topoꞌe kin miyeꞌ ende ŋaiye somohon lenge aposel yalaŋatme lenge miyeꞌ syepumbur hoi ŋaiye ka yungwisme sios. Lenge lahtuweinge kin hoye hoye yukur yindiꞌ lenge miyeꞌ pe, tinge yambaꞌe yitini tikin Yohe Yirise ŋaiye yanange wusyep profet.
10  +Poi marp moi uku ŋup syeꞌ nal miꞌe pe, profet ende naŋ kin Agapus nase Judia nat. 11 Kin natme poi pe, kin nambaꞌe mwah ŋap Pol ŋupwaiꞌe ŋihip topoꞌe syep kitikin. Miꞌe pe, kin ŋaname Pol na, ‘Yohe Yirise ŋanange taꞌe leꞌe, miyeꞌ tehei mwah ŋap eꞌe, lenge Juta ka yupwaiꞌe kin yinir Jerusalem tuꞌe ŋaiye ŋam mende yasam yip pe, ka yember kin yil syep lenge haiten.’
12 Ŋupe ŋaiye poi masande wusyep uku pe, poi topoꞌe lenge Kristen syeꞌ titinge Sisaria manange wusyep masarꞌe Pol ŋaiye yukur ka e oto Jerusalem. 13 Kom kin nungwisme wusyep na, ‘Yip yende ŋaimune liki? Ŋam gwarnge ŋaiye pa yilil no, pa yende ŋoihmbwaip ŋam ka mane? Ŋam si mende miꞌmiꞌ ŋaiye ka yupwaiꞌe ŋam yinir Jerusalem, topoꞌe ma mule munuh hlaꞌ me wah tikin Lahmborenge Jisas.’ 14 Poi yukur tatame ŋaiye ya bunjenge ŋoihmbwaip kin pe, poi manange na, ‘Ŋaimune ŋaiye Lahmborenge da ende pe, ya musme ka ende.’ ”
Pol na ŋetekeꞌe Jems
15 “Ŋup syeꞌ nal miꞌe pe, poi mende miꞌmiꞌ pe, poi mal Jerusalem. 16-17 Ŋupe ŋaiye poi ma gwere Jerusalem pe, lenge jetalah syeꞌ ŋaiye yase Sisaria yat topoꞌe poi yenge poi yal yokoh miyeꞌ ende, naŋ kin Nason nange ya murp topoꞌe kin. Kin miyeꞌ Saiprus ende ŋaiye somohonme tahar jetalah tikin Jisas. Pe lenge Kristen Jerusalem hriphrip ŋaiye poi mat. 18 Nyermbe pe, poi mal ŋaiye ya metekeꞌe Jems pe, poi titinihme lenge bwore bworenge sios lalme si jahilyeh yarp. 19 Pol nirirme tinge miꞌe pe, kin ŋana lenge ŋaiꞌe ŋaiꞌe tetehei bwore bwore ŋaiye Lahmborenge ŋende nal lenge haiten ŋupe ŋaiye Pol ŋende wah gah bumbe me lenge haiten.
20 Ŋupe ŋaiye tinge yasande wusyep kin pe, tinge hriphrip me Got. Pe tinge yaname Pol na, ‘Tatai, ŋoiheryembe bworere. Lenge Juta wula wula sekete si tahar Kristen, kom tinge bongol sekete jande wusyep erŋeme tikin Moses.’ 21 Kom syeꞌ yanange taꞌe leꞌe, nin nalaŋatme wusyep nal lenge Juta ŋaiye yarp top lenge haiten nange ka yusme yaŋah ŋaiye jande wusyep erŋeme tikin Moses. Pe tinge yanange nange nin nalaŋatme wusyep ŋaiye yukur ka yotombo wahriꞌ hiꞌ lenge lahmiyeꞌ tinge no, ka junde yaŋah poi Juta, pakai. 22 Ya mende tuꞌe la? Tinge se ka yisyunde ŋaiye nin si natme poi!
23  +Ŋoihmbwaip poi taꞌe leꞌe, poi masande nin na ende tuꞌe leꞌe. Lenge miyeꞌ poi hoye hoye leꞌe, tinge si yupwaiꞌe wusyep topoꞌme Got. 24 Taꞌe luku pe, poi masande ŋaiye na el topoꞌe tinge e oto yukoh yirise pe, yende miꞌmiꞌ me yip ŋaiye pa tuhur prihe yil ŋembep tikin Got tuꞌe ŋaiye poi Juta mende. Pe poi masande ŋaiye na iche wuhyau me tinge, topoꞌe ŋaiye ka yende ŋai uku no, ka tinge dohwaih tinge.* Na ende tuꞌe luku pe, mitiŋ lalme ka sisyeme wusyep pupwa luku ŋaiye tinge yanange na, liki homboꞌe. Kom ka sisyeme nange nin miyeꞌ ŋaiye gande wusyep erŋeme poi. 25  +Poi si member wusyep mal lenge Kristen ŋaiye somohon haiten pe, poi mana lenge ŋoihmbwaip poi ŋaiye yukur ka yono ŋai ŋaiye mitiŋ syeꞌ si yember yirisukwarme got homboꞌe tinge, topoꞌe yukur ka yono wim, topoꞌe yukur ka yono yowor ŋaiye tinge yonombe no, wim teter sai nato yowor meleꞌe, topoꞌe yukur ka yende niŋ pinip yar, na pakai.”
26 Nyermbe pe, Pol nambaꞌe lenge miyeꞌ hoye hoye luku pe, kin top lenge na ŋende ŋaiꞌe ŋaiꞌe luku ŋaiye ka tuhur prihe yil ŋembep tikin Got. Miꞌe pe, kin nal yukoh yirise ŋaiye ka ini lenge pris ŋup tikin uku pe, tinge ka tuhur prihe ko, lenge pris ka yende ofa me tinge ilyeh ilyeh tongonose.
Tinge yarpe Pol yanar yukoh yirise
27 Sihei ŋaiye sande ende supule kin de ka miꞌe no, tinge ka tuhur prihe pe, lenge Juta syeꞌ ŋaiye yase Esia yat pe, tinge yetekeꞌe Pol gan yukoh yirise. Taꞌe luku pe, tinge yahraꞌe ŋoihmbwaip lenge mitiŋ lalme ŋaiye ka tuhwarme Pol no, ka syep yurpe kin. 28 Pe tinge yanange na, “Yip miyeꞌ lenge Israel, pa yungwisme poi. Miyeꞌ eꞌe, kin nalꞌe nalꞌe ŋanange wusyep tale poi Juta, topoꞌe wusyep erŋeme poi, topoꞌe yukoh yirise luku. Ŋoinde kin, kin yukur gande yaŋah poi no, kin nenge lenge miyeꞌ Grik nato yukoh yirise ŋende yumbune yukoh yirise luku lome.” 29  +Tehei kin ŋaiye tinge yanange wusyep uku taꞌe leꞌe na, tinge si yetekeꞌe Tropimus, miyeꞌ Grik ende tikin Efesus narp topoꞌe Pol nato Jerusalem pe, tinge ŋoihyeryembe nange Pol si nenge kin nato yukoh yirise.
30 Wusyep eꞌe sisil nalꞌe nalꞌe nato moi uku pe, mitiŋ lalme jertetenge yate jahilyeh pe, tinge yarpe Pol jete kin yase yukoh yirise tas. Pe nilyehe sai tinge jase kohmap yukoh yirise luku. 31 Miꞌe pe, lenge mitiŋ tuhwar yende wah yonombe Pol, kom miyeꞌ ondoh lenge miyeꞌ wondoh Rom nambaꞌe wusyep ahraꞌ embep uku ŋaiye lenge Jerusalem lalme yende dandainge. 32 Nilyehe sai pe, kin nambaꞌe lenge miyeꞌ wondoh syeꞌ pe, tinge hri ya jah ŋaiye mitiŋ grangarar jan. Ŋupe ŋaiye lenge miyeꞌ yetekeꞌe miyeꞌ ondoh uku topoꞌe lenge miyeꞌ wondoh yat pe, tinge yasme Pol, kut tinge sisyoꞌ jan.
33 Miyeꞌ ondoh nal me Pol pe, ki syep narpe kin pe, kin ŋana lenge miyeꞌ wondoh ŋaiye ka yupwaiꞌe merkinip yil syep Pol. Miꞌe pe, miyeꞌ ondoh ŋisilih lenge na, “Miyeꞌ ai eꞌe, kin de tale?” 34 Mitiŋ lalme ŋaiye grangarar jan uku yanange yalꞌe yalꞌe. Syeꞌ tititinge behembuhu yanange. Taꞌe luku pe, miyeꞌ ondoh lenge miyeꞌ wondoh jinjame ŋaimune tehei ŋaiye ŋende. Pe kin ŋana lenge miyeꞌ wondoh nange ka yambaꞌe Pol yenge yi yunuh yokoh ŋaiye lenge miyeꞌ wondoh yarp. 35 Tinge yenge kin yal siheime lou gringri yokoh uku ŋaiye ka yunuh, kom lenge miyeꞌ wula wula jan uku yende mwihe mwahe ŋembere nange ka yonombe Pol. Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ wondoh yambaꞌe kin yikirh ya hlaꞌ. 36 Kom lenge mitiŋ lalme jande tinge yanange wusyep tambah yal hlaꞌ na, “Yonombe ka ole! Yonombe ka ole!”
Pol ŋanange wusyep nerŋeme kitikin
37 Sihei ŋaiye lenge miyeꞌ wondoh de ka yenge Pol yi yunuh yokoh tinge pe, Pol ŋaname miyeꞌ ondoh tinge na, “Tatame ŋaiye ma mini nin wusyep sikirp?” Miyeꞌ ndoh nungwisme kin na, “O nin sisyeme wusyep Grik a? 38 Ŋam ŋoihmeryembe nange nin miyeꞌ Isip ende ŋaiye somohon ŋende yumbune gavman poi pe, kin nal yerme miyeꞌ 4,000 ŋaiye tinge yarmbe wondoh yal moi gungurar.”
39 Pol ŋanange na, “Pakai. Ŋam miyeꞌ Juta ende kili. Nom moi tiheinge ŋam Tarsus sai nato Silisia provins. Moi ŋam uku si ambaꞌe naŋ embere. Taꞌe luku pe, tatame ŋaiye ma mininge wusyep syeꞌ mil lenge miyeꞌ tuweinge luku?”
40 Miyeꞌ ndoh uku nasme Pol ŋaiye ka gin ininge wusyep. Taꞌe luku pe, Pol gan nanah lou gringri pe, kin nenge syep ŋetenge lenge nange ka yupwaiꞌe mut. Ŋupe ŋaiye tinge yupwaiꞌe mut miꞌe pe, Pol nenge wusyep Hibru ŋana lenge wusyep.
+ 21:8 Apo 6.5, 8.5 + 21:10 Apo 11.28 + 21:23 Nam 6.13-21 * 21:24 Tinge tainge dohwaih ŋaiye ka asamb lenge nange tinge si jande wusyep erŋeme lenge Juta. + 21:25 Apo 15.29 + 21:29 Apo 20.4