20
Miyeꞌ ondoh lenge Juta yisilihme Jisas na, lahmende nalaŋatme kin
(Mat 21.23-27, Mak 11.27-33)
1-2 Ŋup ende pe, Jisas nalaŋatme wusyep bwore mise tikin Got nal lenge miyeꞌ tuweinge gan nato yukoh yirise. Pe lenge pris ondoh, lenge jetmam tikin wusyep erŋeme, topoꞌe lenge bwore bworenge titinge Juta yate yaname Jisas na, “Ini poi, lahmende nalaŋatme nin topoꞌe yale bongol luku ŋaiye nin de wah iki.” 3-4 Pe Jisas nungwis lenge na, “Kom ŋam da misilih yip wusyep ende yer ti. Pa yini ŋam, ŋupe ŋaiye Jon gihyeꞌ lenge pinip pe, lahmende nalaŋatme kin, topoꞌe naŋaꞌe bongol uku ŋaiye kin de wah uku? Lenge miyeꞌ lakai Got?” Pe tinge skau skau yanange wusyep teketenge yale yat tititinge na, “Ya mininge tuꞌe la? Ŋaiye ya mininge nange bongol uku natme Got pe, kin se ka isilihme poi na, ‘Detaꞌe lai ti yukur yip yenerme wusyep Jon?’ Kom ŋaiye ya mininge nange bongol uku natme miyeꞌ pe, mitiŋ lalme se ka yiche ŋeser pumb poi. Detale, lenge miyeꞌ tuweinge ŋoihyeryembe nange Jon kin profet mise.” Taꞌe luku pe, tinge yungwisme wusyep Jisas na, “Poi jinjame bongol uku natme lahmende.” Pe Jisas ŋana lenge na, “Taꞌe pe, yukur ma mini yip lahmende pwale bongol leꞌe no, ŋam mende wah uku.”
Wusyep tapimbilme lenge miyeꞌ pupwa ŋaiye yembepeteme wah wain
(Mat 21.33-46, Mak 12.1-12)
+Jisas plihe ŋanange wusyep tapimbilme ende taꞌe leꞌe, “Miyeꞌ ende ŋononde wain nal wah. Ŋupe ŋaiye kin de ka osme moi kin el wohe pe, kin nupwaiꞌe wusyep topoꞌe lenge miyeꞌ syeꞌ ŋaiye ka yembepeteme wah kin. Pe kin ŋana lenge nange ka se yambaꞌe wain esep syeꞌ tuwaꞌe wah ŋaiye ka yende. Miꞌe pe, kin nal narp wahtaip wula wula.
10 O ŋup tikin ŋaiye wain si wuchende no, ka yasarꞌe pe, yai tehei wah uku nember miyeꞌ wah ende nalme lenge miyeꞌ ŋaiye yembepeteme wah wain kin uku nange ka yaŋaꞌe wain esep syeꞌ ŋaiye kitikin. Kom lenge miyeꞌ uku yonombe miyeꞌ wah jinyenme kin nenge syepe nal. 11 Taꞌe luku pe, yai tehei wah uku plihe nember miyeꞌ wah ende nal, kom tinge plihe yonombe topoꞌe jonombaiꞌe kin pe, kin hiꞌe. Miꞌe pe, tinge jinyenme kin nenge syepe nal topoꞌe. 12 Ni hun kin pe, yai tehei wah uku plihe nember miyeꞌ wah ende nal, kom tinge plihe yende yumbune kin ŋahilyeh taꞌe ŋaiye tinge si yende yumbune hoi uku pe, tinge jinyenme kin ya tas wah wornge.
13 Taꞌe luku pe, yai tehei wah wain uku ŋoiheryembe na, ‘Ma mende tuꞌe la? Ŋam sisyeme! Ma member talah esep ilyeh ŋoihmbwaip ŋam mil ti, tinge se ka yusyunde wusyep kin.’ 14 Kom ŋupe ŋaiye lenge miyeꞌ ŋaiye yembepeteme wah wain uku yetekeꞌe kin pe, tinge yanange yale yat tititinge na, ‘Liki talah tikin yai tehei wah eꞌe. Ya monombe ka ole no, wah wain kin lalme leꞌe ya mambaꞌe menge poi.’ 15 Taꞌe luku pe, tinge yarpe yiche yate tas wah wornge pe, tinge yonombe kin nule.”
Miꞌe pe, Jisas ŋisilih lenge na, “O yai tehei wah wain uku ka ende ŋaimune me lenge miyeꞌ ŋaiye yembepeteme wah wain kin? 16 Ma mini yip tuꞌe leꞌe, kin se ka ote ongombe lenge miyeꞌ lalme luku pe, ka bunjenge angange wah wain uku el lenge miyeꞌ syeꞌ ŋaiye ka yembepeteme.”
Ŋupe ŋaiye lenge miyeꞌ ondoh Juta yasande wusyep luku ŋaiye Jisas ŋanange (pe, tinge sisyeme nange wusyep uku nalaŋatme tinge ŋaiye tinge taꞌe lenge miyeꞌ pupwa luku. Taꞌe)* pe, tinge yanange na, “Pakai. Yukur ya mende tuꞌe luku. Pakai supule.” 17  +Kom Jisas bep nal tinge pe, kin ŋisilih lenge na, “O yip sisyeme wusyep eꞌe ŋaiye sai Tup tikin Got ŋaiye ŋanange na,
Lenge miyeꞌ ŋaiye juhurꞌe yokoh jarnge tumwange bwore pe,
tinge yiche kin yal. Kom kin plihe tahar lou miyeꞌ tumwange bwore.
18 O tehei kin taꞌe la? Ŋam mana yip, lahmende ŋaiye ka tetenih tumwange luku no, ka tumbe pe, tumwange luku ka isyerꞌe wahriꞌ kin sikirp sikirp no, ka ole. Topoꞌe lahmende ŋaiye tumwange luku ka guh anainge kin pe, wahriꞌ kin ka merkit no, ka ole.”
Miyeꞌ homboꞌe syeꞌ da yiche kukwaime Jisas
(Mat 22.15-22, Mak 12.13-17)
19 Pe lenge jetmam tikin wusyep erŋeme topoꞌe lenge pris ondoh sisyeme nange wusyep tapimbilme luku ŋaiye Jisas ŋanange pe, kin ŋineiꞌe tinge. Taꞌe luku pe, tinge ŋoihmbwaip pupwa me kin pe, tinge yahaiꞌe yaŋah ŋaiye ka syep yurpe kin ta, pakai. Detale, tinge hiꞌjarnge lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye hriphrip me kin. 20 Pe tinge bep erŋenge kin ŋaiye ka ininge wusyep pupwa oworꞌe wusyep erŋeme tinge no, ka yember kin yil syep lenge gavman. Taꞌe luku pe, tinge yul yember lenge miyeꞌ syeꞌ ŋaiye ka yi yetekeꞌe Jisas taꞌe ŋaiye tinge miyeꞌ bwore. Kom tinge da yiche kukwaime kin. 21 Lenge miyeꞌ homboꞌe luku yisilihme Jisas na, “Jetmam, poi si sisyeme wusyep ŋaiye nin nalaŋatme ki bwore mise, topoꞌe nin yukur ŋahraꞌe miyeꞌ syeꞌ, kut tale miyeꞌ syeꞌ, pakai. Kom nin nalaŋatme wusyep bwore mise tikin Got nal lenge miyeꞌ tuweinge lalme ŋasamb lenge yaŋah bwore mise tikin Got. 22 Taꞌe luku pe, nin ŋoiheryembe taꞌe la, ki bwore ŋaiye ya miche wuhyau takis milme Sisa, miyeꞌ ondoh supule titinge gavman lenge Rom, lakai pakai?” 23-24 Kom Jisas si sisyeme ŋoihmbwaip tinge ŋaiye tinge ya la yiche kukwaime kin pe, ki ŋana lenge na, “Te pasam wuhyau ende, ma metekeꞌ. O naŋ topoꞌe bepmohro lahmende sai wuhyau iki?” Pe tinge yungwisme na, “Naŋ topoꞌe bepmohro tikin Sisa kuli.” 25 Pe Jisas ŋana lenge na, “Taꞌe luku pe, pa yaŋaꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye tikin Sisa yilme Sisa, kut ŋaiꞌe ŋaiꞌe ŋaiye tikin Got pe, yaŋaꞌe Got.” 26 Pe tinge gunguru plaime wusyep uku pe, ka plihe yininge wusyep tuꞌe la? Pakai supule. Taꞌe luku pe, tinge yukur tatame ŋaiye ka yiche kukwaime kin no, ka yututusme kin ŋaiye ka oworꞌe wusyep erŋeme tinge e tus halhale ŋaiye mitiŋ lalme ka yisyunde.
Lenge Sadyusi topoꞌe da yiche kukwaime Jisas
(Mat 22.23-33, Mak 12.18-27)
27-28  +Pe lenge Sadyusi syeꞌ yatme Jisas. Tinge miyeꞌ ŋaiye ŋoihyeryembe nange miyeꞌ yule yukur ka plihe tuhur. Pe tinge yisilihme kin na, “Jetmam, wusyep erŋeme Got ŋaiye Moses nainge ŋanange taꞌe leꞌe, ‘Ŋaiye miyeꞌ ende ka ole osme tuwei kin, topoꞌe ŋaiye tinge hindi talah pakai pe, lenge toꞌ yuwon kin ka yenge ŋop uku no, ka yaraꞌe talah miyeꞌ ende ŋaiye ka ambaꞌe luh tatai kin.’ 29-32 Kom ŋupe ende pe, lenge lahmiyeꞌ 7 tataꞌ tataꞌ wim ilyeh yarp. Tatai tinge nenge tuwei, kom kin nule pe, yukur tinge hindi yaraꞌe talah ende, pakai. Pe ŋaiye gande kin plihe nenge ŋop uku, kom kin topoꞌe nule pe, tinge hindi talah pakai topoꞌe. O ŋahilyeh nal lenge toꞌ yuwon kin syepumbur uku, ŋaiye tinge lalme yenge ŋop uku, kom tinge lalme yule, topoꞌe yukur tinge yaraꞌe talah ende pakai. Pe yuwo kin tuwei uku topoꞌe wule. 33 Taꞌe luku pe, ŋupe ŋaiye tinge yarp kekep pe, lenge toꞌ yuwon lalme luku si ilyeh ilyeh yenge ti. Kom ŋup yuwo ŋaiye lenge miyeꞌ yule ka tuhur yurp pe, lahmende tinge ŋaiye miyeꞌ tataꞌ tataꞌ uku ka enge tuwei uku?”
34 Pe Jisas nungwisme lenge wusyep na, “Mise, tukwini ŋaiye na gah kekep eꞌe pe, lenge miyeꞌ tuweinge dindiꞌ. 35 Kom lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye tatame ka yil moihlaꞌ pe, ŋupe ŋaiye ka plihe tuhur yurp pe, yukur ka dindiꞌ, pakai. 36 Tinge yukur ka plihe yule. Detale, ka tuꞌe lenge walip hlaꞌ pe, tinge ka tuhur talah tikin Got ŋupe ŋaiye tinge si tahar yarp. 37  +O ŋupe ŋaiye Moses nanah Hwate Sainai ŋetekeꞌe nihilim ŋaiye tahar lou malaih ende pe, Got ŋaname Moses na, ‘Ŋam Got lenge mwan kaꞌ nin, Abraham, Aisak, topoꞌe Jekop.’ Wusyep uku pasam poi ŋaiye lenge miyeꞌ uku si tahar yarp. Detale, tinge somohon yule, kom Got ŋanange nange kin Got tinge. 38 Taꞌe luku pe, kin yukur Got titinge miyeꞌ yule, pakai. Kut kin Got titinge lenge miyeꞌ ŋaiye yarp laip. Pe nato embep tikin Got pe, poi miyeꞌ tuweinge lalme, poi marp.”
39 Miꞌe pe, lenge jetmam syeꞌ tikin wusyep erŋeme yaname Jisas na, “Jetmam, wusyep ŋaiye ni ŋanange ki bwore mise kuli!” 40 Kom tinge hiꞌjarnge ŋaiye ka plihe yisilihme kin wusyep syeꞌ. Detale, nye nyermbe wusyep kin nengelyembe wusyep tinge.
Ŋambaih Dewit kin Miyeꞌ alaŋatme tikin Got, Krais
(Mat 22.41-46, Mak 12.35-37)
41 Miꞌe pe, Jisas ŋisilih lenge na, “Yip yanange taꞌe lai? Miyeꞌ alaŋatme tikin Got, Krais, kin ŋambaih tikin Dewit taꞌe la? 42-43  +Dewit somohonme ŋanange sai nato tup Wenersep taꞌe leꞌe,
Lahmborenge Got ŋaname Lahmborenge ŋam na,
‘Ote orp syep non ŋam pe,
ma mende wachaih nin ka yurp tuwihme nin.’
44 O wusyep iki pe, Dewit galme kin Lahmborenge kin. Kom detaꞌe lai ŋaiye Miyeꞌ alaŋatme luku, kin ŋambaih tikin Dewit topoꞌe?”
(Mat 23.1-36, Mak 12.38-40, Luk 11.37-54)
45-46 Dindiꞌ uku ŋaiye lenge miyeꞌ tuweinge ter yasande wusyep Jisas pe, ki ŋana lenge jetalah kin na, “Ŋoihme lenge jetmam tikin wusyep erŋeme. Tinge yale yat dendeꞌ temhroŋ sokoloh ŋaiye miꞌ supule pe, tinge yende niharar ŋaiye mitiŋ lalme ka yirisukwarme tinge yi yoto moi bumbe ŋaiye mitiŋ jahilyeh. Topoꞌe tinge yende niharar ŋaiye ka yambaꞌe luh bwore ŋupe ŋaiye mitiŋ syeꞌ yende ŋai embere, topoꞌe luh bwore yi yoto yukoh jahilyeh. 47 Topoꞌe tinge yanange wusyep yalme Got sokoloh sekete nange mitiŋ lalme ka yetekeꞌe yisyunde. Tehei kin taꞌe leꞌe, tinge yasande nange mitiŋ lalme ka yurume nange tinge miyeꞌ bwore no, ka yahraꞌe naŋ tinge. Kom tinge homboꞌe yeh lenge tuweinge ŋope nange ka yambaꞌe yokoh, kekep topoꞌe ŋaiꞌe ŋaiꞌe tinge lalme. Taꞌe luku pe, mindemboi se ka yambaꞌe yitini pupwa pupwa supule, yengelyembe lenge mitiŋ lalme.”
+ 20:9 Ais 5.1 * 20:16 Wusyep eꞌe poi mainge ŋaiye ka gondoume halhale. + 20:17 Sng 118.22 + 20:27-28 Lo 25.5, Apo 23.8 + 20:37 Kis 3.6 + 20:42-43 Sng 110.1