Za̰a
Ɓay kere Ŋgɛrɛwṵru ká Za̰a ɗaa mbeɗeke
Ɓay ká se tul feri ká ɗo ɓil mbeɗe ni key
Mbeɗe key na kiɛ Zezu ɓa Ɓay Ŋgɛrɛwṵru ká ɗo ɓaŋguɔ, ɓe káʼa «ví ya̰a sùo ziŋ nzoɓ, a ɗaa puo ziŋ naari» (1.14). Ɓáy fe ɗáa saŋri ká ɓa fe ká kiɛ fe, ɓáy feri káʼa fere nzoɓri ɓáy nzi-ɛ lɛm lɛm se tul fe saŋkeri nda̰w na, nzoɓ ɗáa mbeɗe key na, ha̰ náa kɔ́ri mii, hṵrusuo Zezu ɓáy bawda riŋ mgbaka na uru saa luo Ŋgɛrɛwṵru. Ka kḭi fal ɔ́rɔ ɓie soro ká Zezu lo ziŋ leɗ nduoɓal-ɛri ká ɓil suŋ ká i mgbáke ni, rɔɔ a ɓaa ɓay se tul mgbaka ká i mgba Zezu, vbiwri ká i vbi ni, huɗ ɓe ká tul puu say huɗ, ɓáy tḭ́i ɓe saa luɔ huɗ.
Mbeɗe key na ɗo ɓoɗ ɓáy taa Matiye, Marki, ɓáy Luku. Za̰a na kḭi fal peɗri ká Zezu ɗaa, kakalke lɛ, ɓa ha̰yri ká kuɗu zaɗ ká Zude ɓáy Galele. Mbii, mase maapa, mase nzoɓ kɔ́rɔ baɗuri, ká ɓa feri ká Ziɓri kɔ ɓa vaa na, Zezu mbi a kǐɛke nzoɓri tusuɛ ɓay ká se tul-e kḭ sùo-ɛ a ɓaa mii: «Nzoɓ ká kɔn mbii sɛ ni lɛ, ka vi luo-i a nzɔ mbii» (7.37). Rɔɓay, ka ɓaa mii: «Ɓi na, mì ɓa nzoɓ kɔ́rɔ baɗu taa tusuɛke» (10.11).
Nzoɓ ɗáa mbeɗe key na, kḭi fal feri key na riw bele ɓay haŋa rì kɔ mii, Zezu ɓa Krisi, Vu Ŋgɛrɛwṵru, nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay píe ni ví ya̰a nzoɓri na. Zaɗka ì ɗaa law-rì ɓo tul-e lɛ, ì káw ɓáy kumnun ɓáy faa ɓe.
Máa ɓayri ká ɗo ɓil-e
Zezu ɓa Ɓay Ŋgɛrɛwṵru: 1.1-18
Za̰a Batis ɓáy titire leɗ nduoɓal Zezuri: 1.19-51
Peɗri ká Zezu ɗaa ká zaɗ ruɔ: 2–12
Ɓayri ká Zezu ɓaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri pola rɔɔ ɓay huka: 13–17
Kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓáy huɗ Zezu: 18–19
Tḭ́i Zezu saa luɔ huɗ ɓáy nzoɓri káʼa tḭi tul-ri: 20–21
1
Zezu Krisi ɓa Ɓay
1 Pola nda̰w rɔɔ ɓay haŋa feri riw ɗo na, ɓe ká i ɗi ni ɓa Ɓay na ɗo ɗɔɗ ro. Ka ɗo ziŋ Ŋgɛrɛwṵru, a ɓa Ŋgɛrɛwṵru. 2 Ɓay na ɗo ziŋ Ŋgɛrɛwṵru ɓáy tiika sa̰w feri hɔy. 3 Ɓáy faa ɓe na, Ŋgɛrɛwṵru ɗáake feri riw bele; fe káʼa ɗaa ɓáy faa ɓe ya na, mbḭw tiya. 4 Ɓe na, sa̰w káw ɓáy kumnun uru saa luo-ɛ. A káw ɓáy kumnunke ku na ɓa zaɗ taŋa ká ɗaa ha̰ nun nzoɓri mgbuɗa ká ɗi. 5 Zaɗ taŋake ku na hie ɓaŋguɔ ká ɓil suŋ tilo, lɛ, suŋ tilo na ya̰a ɓay zaɗ taŋa na ya*1.5 Ndáy ɓay ha̰nɛri ɓaa mii: «suŋ tilo na mba tul ɓay zaɗ taŋa na ya.».
6 Ŋgɛrɛwṵru pie leɗ nzaapeɗ ɓe ká riŋ-ɛ ɓa Za̰a†1.6 Ɓa Za̰a Batis.. 7 Lɛɛ, ɓe na, ka vi ɓa nzoɓ ɓay nasi zaɗ taŋa na, ɓay haŋa nzoɓri riw bele i laa ɓayke ɓo, í ɗáake law-ri ɓo tul ɓay zaɗ taŋake na. 8 Ɓe Za̰a kḭ sùo-ɛ na, ka ɓa zaɗ taŋa ya, roo lɛ, ka vi ɓay ɓáa ɓay nasi zaɗ taŋa na. 9 Zaɗ taŋake ku na, ɓa zaɗ taŋa taa tusuɛke. Kaʼa ví tusiri key a hie kaɗ kaɗ ká ɓil law nzoɓri riw bele.
10 Ɓe ká i ɗi ni ɓa Ɓay na, ka ɗo tusiri key. Ze Ŋgɛrɛwṵru ɗaa tusirike na ɓáy faa ɓe hɔy kara, nzoɓri ká tusiri key na i tuu ni ya. 11 Ka vi sa̰w puo ɓe, lɛ, nzoɓri ya̰a ni ɓa sùo-ri ya. 12 Roo lɛ, ɓari riw bele ká i ya̰a ni í ɗaa law-ri ɓo tul-e na, ka ha ri faa ɓay haŋa ri vi ɓa vu Ŋgɛrɛwṵruri. 13 I vika ɓa vu Ŋgɛrɛwṵru munu ká i mboŋke nzoɓ ya: ɓáy faa sím ya nda̰w, faa law hiiya nzoɓ ya nda̰w, roo lɛ, ɓa Ŋgɛrɛwṵru kḭ ze ha̰ mboŋa fieke na.
14 Ɓe ká i ɗi ni ɓa Ɓay na, ka ví ya̰a sùo ziŋ nzoɓ a ɗaa puo ziŋ naari. Law kere ɓáy tusuɛ ɓay mbaa ɓil law-ɛ gba̰y gba̰y. Ɓuru na, ɓuru kɔ riŋ ɗika ɓe. Ɓa riŋ ɗika leɗ mbḭw hɔy keklek ká uru saa luo Ŋgɛrɛwṵru. 15 Za̰a ɓaa nasi ɓay ká se tul-e mii: «Ì kɔ, ɓa nzoɓ key ze mì ɓaa ɓay ɓe mii: “Nzoɓ káʼa ví fal-i vuku na, ka mba mì pavbaɗ, ɓay ḭi lɛ, ka ɗo pola ɗɔɗ nda̰w rɔɔ, i mbóŋ mì ɓáy.”»
16 Naari riw bele na, Ŋgɛrɛwṵru ha̰ naari law kere ɓe, ɓa fe sa̰mi ká ka̰y tul kḭ tul kḭ ɓa pola pola. 17 Pola lew na, ka ha̰ naari *bol kusol ɓáy faa *Moyze. Roo lɛ, timbɛɗɛ key na, ka ha̰ naari law kere ɓáy tusuɛ ɓay ɓáy faa Zezu *Krisi. 18 Nzoɓ mbḭw mini kɔ Ŋgɛrɛwṵru ɓáy nun-ɛ ya. Roo lɛ, ɓe káʼa ɓa leɗ mbḭw hɔy keklek, a ɓa Ŋgɛrɛwṵru kḭ sùo-ɛ, a kaw lakun Bi-ɛ na ze ɗaa ha̰ náa tǔukeri ni.
Za̰a Batis ɓaa nasi ɓay Zezu
(Mat 3.1-12; Mrk 1.1-8; Luk 3.1-18)
19 Nam mbḭw munu, ŋgɛrɛdɔma̰y Ziɓri ká Zuruzalɛm pie nzoɓ fe poyri ɓáy *Leviri ha ri se luo Za̰a ɓay vbika ni ɓay, ɓay kɔ́kɔ wa̰a, ɓe na ka ɓa ve lɛ? 20 Zaɗka i se luo-ɛ na báyḭi lɛ, ka gbir ya a yḭiŋra ɓáy ɓay ta-taŋ ha ri mii: «Ɓi na, mì ɓa *Krisi, nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay píe ni ví ya̰a nzoɓri na ya‡1.20 Ɓáy nzaa gɛrɛk lɛ, nzoɓ key na ɓa Krisi, a ɓáy nzaa eboro laa lɛ, ɓa Mesi..»
21 Lɛɛ, i vbi ni na rɔɓay mii «Mù ɓa nzoɓ ve kḭ lɛ? Wa̰a, mù ɓa *Eli lɛ§1.21 Ì kḭi Malasi 4.5-6; 3.23-24; Mat 11.14; 17.10-16.?» Za̰a yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Ṵ́-uu, mì ɓa ɓe ya.» I yḭ̀i í vbi ni na rɔɓay mii: «A wa̰a, mù ɓa nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓayke na lɛ*1.21 Ì kḭi Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 18.15.?» Ka yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ɓa ɓi ya.»
22 Ro, í vbi ni ɓay mii: «A key wa̰a, mù ɓa nzoɓ ve kḭ gbaɗ lɛ woo? Mu yḭiŋra ɓáy ɓayke ha̰ ɓuru vǎa ɓaa ha̰ nzoɓri ká i pie ɓuru na. A ɓo kḭ sùo-ɔ na wa̰a, mù ɓaa ɓay mina kḭ ze se tul-a na lɛ?» 23 Lɛɛ, Za̰a yḭiŋra ɓáy ɓay ká Ezay nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ɓaa pola lew na mii: «Ɓi na, mì ɓa ɓe ká ɓaa ɓay ɓeleŋ ká ɓil law kɔr mii: “Ì léke faa Ŋgɛrɛmbay ha̰ ni ka ɗo sikɗa kparak kparak na†1.23 Ezay 40.3.!”»
24 Ká sakra nzoɓ nzaapeɗri ká i pie ri ɓa luo Za̰a na, Farizi ha̰nɛri ká i ɗo ɗi na, 25 i vbi ni ɓay key mii: «Munu ká mù ɓa Krisi ya nda̰w, mú ɓa Eli ya nda̰w, a mú ɓa nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ká ɓuru giyaŋ ni ya nda̰w na wa̰a, ɓay ḭi kḭ nda̰w rɔɔ, mù ɗaa tul nzoɓri nduo mbii lɛ?» 26 Lɛɛ, Za̰a yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ɓi na, mbii ze mì ɗaa tul-rì nduo ɗi, roo lɛ, nzoɓ mbḭw ɗo sakra ɓaarì ku ká ì kɔ ni ya. 27 Ɓe káʼa ví fal-i vuku na, ka kal tul-i pavbaɗ. Sal dikɔn ká ɓal-ɛ hɔy kara, mì maa ɓay hina ya.»
28 Fe niri riw bele key na kal ká Betani ká nzaa kporombii Zurdɛ̰ ká fi kɛlu. Zaɗɛ ku ze, Za̰a ɗaa tul nzoɓri nduo mbii ká ɗi.
Zezu ɓa Vu Baɗu Ŋgɛrɛwṵru
29 Nzaaruo kḭ na báyḭi lɛ, Za̰a kɔ Zezu ká se vuku ɓa luo-ɛ na ro a ɓaa mii: «Ì kɔ, ɓe key na ka ɓa *Vu Baɗu Ŋgɛrɛwṵru káʼa náa feya̰a nzoɓri ká tusiri key na zu‡1.29 Ì kḭi Tḭ́i kɛlɛ 12.1-28.. 30 Ɓa ɓe na key ze, mì ɓaa ɓay ɓe pola mii, “nzoɓ káʼa ví fal-i vuku na, ka kal tul-i pavbaɗ, ɓay ḭi lɛ, ka ɗo pola ɗɔɗ nda̰w rɔɔ i mbóŋ mì ɓáy.” 31 Kpṵru tḭi timbɛɗɛ key na, ka ɓa nzoɓ ve kara, ɓi na mì kɔ ya. Roo lɛ, mì ví ɗaa tul nzoɓri nduo mbii ɓay haŋa leɗ Izarayɛlri tǔuke ni ɓa ɓe ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay ɓe na.»
32 Za̰a ɓaa nasi ɓay ká se tul-e mii: «Mì kɔ Tem Ŋgɛrɛwṵru ɗì saa nulue munu ká bɛɗɛ pie a kaw tul-e kɔkrɔ. 33 Ka ɓa nzoɓ ve kara, mì kɔ ya ɓáy, roo lɛ, Ŋgɛrɛwṵru ká píe mì ha̰ mì ɗaa tul nzoɓri nduo mbii na ɓaa ha̰ mì mii: “Mu kɔ́kɔ Tem Ŋgɛrɛwṵru ɗì a kaw tul nzoɓ mbḭw. Ɓa ɓe ze a ɗáa nzoɓri nduo ɓil Tem Law Pie.” 34 Ɓi na, mì kɔ fekeri na ɓáy nun-i, a mí ɓaa nasi ɓayke ha rì mii: ɓe na, ka ɓa Vu Ŋgɛrɛwṵru.»
Titire leɗ nduoɓal Zezuri
35 Nzaaruo kḭ na, Za̰a ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri ká tul-rì siɗi na, i ɗo zaɗ ɗol ɓe ká pola na ku rɔɓay. 36 Zaɗkaʼa mbi nun-ɛ a kɔ Zezu ká ɗo kali na báyḭi lɛ, ka ɓaa mii: «Ì kɔ, ɓe na ka ɓa *Vu Baɗu Ŋgɛrɛwṵru!» 37 Leɗ nduoɓal Za̰ari ká siɗi na, i laa munu báyḭi lɛ, i uru í tɔŋ fal Zezu na.
38 Zaɗka Zezu fɛrɛ kɔ́m a kɔ ri na báyḭi lɛ, ka vbi ri ɓay mii: «Ha̰a ḭi ze ì nzaa lɛ?» Lɛɛ, i yḭ̀i í vbi ni ɓay mii: «Rabi,» (má̰rake ɓaa mii gaŋ tul-i), «Mù naa zaɗ ha̰a lɛ?» 39 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ì vi lɛ, ì kɔ́kɔ ɓáy.» Báyḭi lɛ, i se ziŋ ni í kɔ zaɗ nam ɓe, a í kaw ziŋ ni kpṵru maa ɓáy huu mgbaŋ ká taa korok.
40 Leɗ nduoɓal Za̰ari ká i laa ɓay Zezu a í tɔŋ fal-ɛ na, nzoɓ mbḭwke ɓa Andere, yṵ Simo̰n Piyɛr. 41 Falɛ ku lɛ, Andere vǎa ziŋ yṵ-ɛ na a ɓaa ha̰ ni mii: «Ɓuru ziŋ *Mesi, nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay píe ni ví ya̰a nzoɓri na!» (Má̰ra sa̰w riŋke lɛ, ɓa Krisi). 42 Lɛɛ, ka su Simo̰n na a séke ni luo Zezu. Zaɗka Zezu mbi nun-ɛ a kɔ ni na, ka ɓaa mii: «Ɓo na, mù ɓa Simo̰n vu Za̰a, i ɗika mù ɓa Sefas§1.42 Ɓáy nzaa aramri lɛ, ɓa Sefas, a ɓáy nzaa gɛrɛk laa lɛ, ɓa Piyɛr. Zaɗka Zezu ha̰ riŋ fie key na ha̰ Simo̰n na, ka ha̰ ni peɗ kḭ ɓoɗ ro ze ɓay ɗáa..» (Má̰ra sa̰w riŋke lɛ, ɓa Piyɛr.)
43 Nzaaruo kḭ na báyḭi lɛ, Zezu hii ɓay séke ɓa kuɗu zaɗ ká Galele, ze a vǎa ziŋ Filiɓ a ɓaa ha̰ ni mii: «Mu se fal-i.» 44 (Filiɓ na ɓa nzoɓ ká Besayda, puo ɓe ɓáy Andere ɓáy Simo̰n Piyɛrri mbḭw hɔy.) 45 Lɛɛ, Filiɓ na vǎa ziŋ Nataniyɛl a ɓaa ha̰ ni mii: «Nzoɓ ká *Moyze ɓaa ɓay se tul-e ɗo ɓil *mbeɗe bol kusol ká *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru kara ɓaa ɓay se tul-e nda̰w na, ɓuru ziŋ ni ro! Ɓa Zezu, vu Zezeɓ ká puo ká Nazarɛɗ.» 46 Báyḭi lɛ, Nataniyɛl ɓaa ha̰ ni mii: «Wa̰a, fe kere a úru saa Nazarɛɗ na ku nda̰w zu lɛ?» Lɛɛ, Filiɓ yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii «Mu vi lɛ, mù kɔ́kɔ ɓáy.»
47 Zaɗka Zezu mbi nun-ɛ a kɔ Nataniyɛl ká vi ɓa luo-ɛ na báyḭi lɛ, ka ɓaa ɓay se tul-e mii: «Ì kɔ key, ɓe na, ka ɓa leɗ *Izarayɛl taa tusuɛke, ká fe úla nun nzoɓ mbḭw kara ti sùo-ɛ ya.» 48 Nataniyɛl na kaw yer a yḭ̀i a vbi ni mii: «Ɗaa mina nda̰w rɔɔ mù tuu mì taŋ mini key lɛ?» Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Mì kɔ mù ɗɔɗ ɓáy káw ɓo ká sa̰w puu nzum ku hɔy rɔɔ, Filiɓ ɗí mù ɓáy.» 49 Báyḭi lɛ, Nataniyɛl ɓaa ha̰ ni mii: «Mbay, ɓo na mù ɓa Vu Ŋgɛrɛwṵru a mú ɓa mbay leɗ Izarayɛlri!» 50 Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Mù ɗaa law-a ɓo tul-i ɓay kɔ́kɔ ká mì kɔ mù ká sa̰w puu nzum ku na lɛ? Mù kɔ́kɔ fe kereri ŋgḭi ɓamba tasiri kal taa ɓe ni key na ɓáy.» 51 Lɛɛ, ka ɓaa na rɔɓay mii: «Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: ì kɔ́kɔ nulue mgbuɗa ɓoloŋ ha̰ leɗ nzaapeɗ Ŋgɛrɛwṵruri hǐlke ɓa luo-ɛ, í ɗǐrake vi luo-i ɓi *Vu Nzoɓ na*1.51 Ì kḭi Tiika sa̰w fe 28.10-22..»
*1:5 1.5 Ndáy ɓay ha̰nɛri ɓaa mii: «suŋ tilo na mba tul ɓay zaɗ taŋa na ya.»
†1:6 1.6 Ɓa Za̰a Batis.
‡1:20 1.20 Ɓáy nzaa gɛrɛk lɛ, nzoɓ key na ɓa Krisi, a ɓáy nzaa eboro laa lɛ, ɓa Mesi.
§1:21 1.21 Ì kḭi Malasi 4.5-6; 3.23-24; Mat 11.14; 17.10-16.
*1:21 1.21 Ì kḭi Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 18.15.
†1:23 1.23 Ezay 40.3.
‡1:29 1.29 Ì kḭi Tḭ́i kɛlɛ 12.1-28.
§1:42 1.42 Ɓáy nzaa aramri lɛ, ɓa Sefas, a ɓáy nzaa gɛrɛk laa lɛ, ɓa Piyɛr. Zaɗka Zezu ha̰ riŋ fie key na ha̰ Simo̰n na, ka ha̰ ni peɗ kḭ ɓoɗ ro ze ɓay ɗáa.
*1:51 1.51 Ì kḭi Tiika sa̰w fe 28.10-22.