11
Zezu fere leɗ nduoɓal-ɛri faa ɗáa nzaa ɓay kere
(Mat 6.9-13; 7.7-11)
Nam mbḭw munu Zezu ɗo ɗáa nzaa ɓay kere ká zaɗ ha̰nɛ munu. Zaɗkaʼa ɗaa nzaa ɓay kere ɔ na báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛ mbḭw ká sakra nzoɓ ha̰wri vbi ni mii: «Mbay, mu fére ɓuru ɗáa nzaa ɓay kere munu ká Za̰a fere leɗ nduoɓal-ɛri na.»
Lɛɛ, Zezu ɓaa ha ri mii: «Zaɗka ì ɗaa nzaa ɓay kere na, ì ɓaa mii:
“Bǎa ɓuru,
Ndaɗ ɓay haŋa nzoɓri riw bele i tuu mù
ɓo huo-ɔ kḭ hɔy mù ɓa Ŋgɛrɛwṵru.
Ndaɗ ɓay haŋa mu ví re mbay ká tusiri key.
Mu ha̰ ɓuru ŋgaw, ɓo ɓuru re maa ɓuru nam ɓáy nam
Mu nda buma tul fe ɗáa ya̰a ɓuru,
ɓay ḭi lɛ, ɓuru kara ɓuru nda buma ziŋ nzoɓri riw bele
ká i ɗaa ka̰aya ziŋ ɓuru na.
Mu ha̰ ɓuru se ɓil nzaa úla ya.”»
Ka ɓaa ha ri na rɔɓay mii: «Munu ká nzoɓ mbḭw ká sakra ɓaarì key se luo nzoɓ buɔ-ɛ mbḭw munu ɓa nzaa zaɗ buo a ɓaa ha̰ ni mii: “Nzoɓ buɔ-i, mu kpaa mì maapa ɓa say ha̰ mi séke ha̰ nzoɓ buɔ-i ha̰nɛ ká uru saa varu a tḭi tul-i ká mì ɗo ɓáy fe mbḭw ká nduo-i ɓay ɗáa ha̰ ni ya.” Lɛɛ, nzoɓ buɔ-ɛ na naa hula geŋgeŋ, a yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: “Mu yɔklɔ mì ya. Ha̰ mi naa ɗɛkɛkɛ mí ṵ́ɔ. Faa hul ɓi kara dar gbukru ɗo ɗi ro, a ɓúru vu-iri kara ɓuru naa hii ɗɔɗ nda̰w. Mì maa ɓay úru siya ɓay fá̰a maapari na ha̰ mù ya.” Ku wa̰a, nzoɓ a ɗáa fe munu nda̰w lɛ? Mì ɓaa ha rì ta-taŋ: ze kaʼa úru siya ɓay haŋa ni fe ɓay ɓá káʼa ɓa nzoɓ buɔ-ɛ na ya hɔy kara, kaʼa úru a ha̰ ni feri riw bele káʼa se síeke na mgbum ɓay náake sahoy káʼa ɗoko tul-e.
«Ɓi na, mì ɓaa ha rì: ì vbi Ŋgɛrɛwṵru fe, lɛ, a haŋa rì. Ì nzaa fe, lɛ, kaʼa mbika ɓo pol-rì ha rì ɓáy. Ì nda faa hul, lɛ, kaʼa mgbúɗa ha rì, 10 ɓay ḭi lɛ, nzoɓ ha̰a ha̰a ká vbi ni fe lɛ, a haŋa ni; a nzoɓ ká nzaa fe lɛ, a mbika ɓo pol-e ha̰ ni. Ze, nzoɓ ká nda faa hul lɛ, a mgbúɗa ha̰ ni.
11 «Wa̰a, bǎa leɗ ha̰a ká sakra ɓaarì key ká vi-e vbi ni sḭ̀i lɛ, kaʼa mbika kuɔtɔl ze ɓo nduo-ɛ ha̰ ni lɛ? 12 Mase, ka vbi ni pa̰ra ka̰y lɛ, kaʼa mbika ndáy ze ɓo nduo-ɛ ha̰ ni lɛ? 13 Ɓaarì ká ì ɓa nzoɓ law ndayari lɛ, ì kɔ faa haŋa fe kereri ha̰ vu ɓaarì ku ya rɔɔ, maa ɓay Bǎa ɓaarì ká kaw nulue ze, ti haŋa Tem Law Pie ha̰ nzoɓri ká i vbi ni na ya lɛ woo!»
Zezu ɓáy Bɛlzebul
(Mat 12.22-30; Mrk 3.22-27)
14 Nam mbḭw munu Zezu ɗo níi temndaya ká tul leɗban ká temndaya mbii kusol-e gbaŋ ha̰ ni ɓaa ɓay ya. Zaɗka temndaya na tḭi saa tul-e na, pɔŋ ni ha̰ ni tii sa̰w ɓáa ɓay ha̰ ruɔ nzoɓri ká i ɗo zaɗɛ ku na tuku ri ha ri kaw yer. 15 Roo lɛ, nzoɓ ha̰nɛri ká ɗi ku ɓaa mii: «Ɓa *Bɛlzebul ká ɓa mbay tul temndayari na ze ha̰ ni hṵrusuo ɓay haŋa ni níike temndayakeri na ku!» 16 Nzoɓ ha̰wri ká ɗi ku rɔɓay, i hii ɓay nzáa nzi-ɛ. Ze, i vbi ni ɓay haŋa ni ka ɗaa fe saŋ mbḭw ha ri kɔ́ke hṵrusuo-ɛ na uru saa luo Ŋgɛrɛwṵru lɛ, ɓari kɔ.
17 Munu ká Zezu kɔ kér ɓay ɓari kɔ ro na, ka ɓaa ha ri mii: «Puoruo taa ha̰a ha̰a ká nzoɓkeri te ɓil kḭ na, a ɓíɛ, a hulri ká ɗi kara a háw wukluk wukluk. 18 A munu ku waa, zaɗka *Satan ruu ziŋ sùo-ɛ sùo-ɛ na wa̰a, puoruo ɓe a ɗoko ɓáy kere ɓaŋguɔ mina lɛ? Mì ɓaa munu, ɓay ḭi lɛ, ì ɓaa mii, Bɛlzebul ze ha̰ mì hṵrusuo ha̰ mì níike temndayari. 19 A zaɗka mì nii temndayari ɓáy faa hṵrusuo Bɛlzebul na wa̰a, hṵrusuo ve ze nzoɓ ɓaarì na, i níike temndayari na ku lɛ? Fe ɗáa nzoɓ ɓaarì kḭ kiɛ mii, ɓay ɓáa ɓaarì *Fariziri na ɗo ɓáy zaɗɛ ya. 20 A ze ɓo, ɓa hṵrusuo Ŋgɛrɛwṵru ze, mì níike temndayari lɛ, ɓe nu ku na kiɛ mii, síe ká Ŋgɛrɛwṵru tii sa̰w réke mbay ká tul nzoɓri na, tḭi sakra ɓaarì ro.
21 «Zaɗka nzoɓ hṵrusuo fa̰a fe ruy ɓeri zuɔ sùo-ɛ rɔɔ a kɔ̌rɔke faa hul ɓe lɛ, feziŋa ɓeri riw bele na ɗo kṵnunu. 22 Roo lɛ, zaɗka nzoɓ ká hṵrusuo-ɛ kal taa ɓe na tḭi tul-e lɛ, a mgbaka ni vɛɓ a nan fe ruy ɓeri káʼa ɗaa law-ɛ ɓo ɗi na, a leke feziŋa ɓeri riw bele káʼa fa̰a na ya̰a ya̰a ha̰ nzoɓri.
23 «Nzoɓ ká zuɔ ziŋ mì ya lɛ, ɓa nzoɓ ká túŋ mì ŋgereŋ zu. A nzoɓ ká sɔ mì ɓay fá̰a nzoɓri ha ri se fal-i ya lɛ, ka ɓa nzoɓ ká ɗaa ha̰ nzoɓri zekre kḭ kaɗ kaɗ.»
Yḭ́i temndaya faa ɓal ba siɗike
(Mat 12.43-45)
24 «Zaɗka temndaya mbḭw tḭi saa tul nzoɓ na báyḭi lɛ, ka zɔl a ha̰ari ɓil law kɔr ɓa lie ɓa lew, a nzaara zaɗ ɓay ɗáa puo ká ɗi. Zaɗkaʼa nzaara kpṵy a ziŋ ya na báyḭi lɛ, ka ɓaa ká ɓil law-ɛ mii: “Mì yḭ́i ɓay séke bol nduoɓal-i ká hul nam ɓi ká mì tḭi saa ɗi pola na.” 25 Zaɗkaʼa yḭ̀i saa lew, a vi ɗi na báyḭi lɛ, ka kɔ ɓil hul na ká i fa̰a kereŋ kereŋ, a í leke feri zuɔ ɗi ŋga̰y ŋga̰y. 26 Ro, a yḭ̀i nzɛk a vǎa fa̰a temndaya kḭri tul-ri tɔnɔ say ká law-ri ndaya kal tul-e taa ɓe ku rɔɓay, a víke ri zuɔ ɓil hulke na, a í ɗaa puo ká ɗi. Ɓe nu ku laa lɛ, leɗbanke na kaw ɓáy kere ya ŋgḭi ɓamba tasiri kal taa pola ku rɔɓay.»
27 Zaɗka Zezu ɗo ɓáa ɓay fekeri munu hɔy lɛ, má̰y mbḭw munu ká ɗo sakra ruɔ nzoɓri na, ɓaa ɓay ɓáy bawda kusol-e ɓeleŋ mii: «Suoriya ɓa taa má̰y ká mbóŋ mù, a a̰w mù wa̰n.» 28 Báyḭi lɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Munu na kḭ. Roo lɛ, nzoɓri ká i laa Ɓay Ŋgɛrɛwṵru, a í ɗaa vu mbom ɓo ɗi na mǎa, suoriya ɓa taa ɓari.»
Zezu hii ɗáa fe saŋ ha̰ nzoɓri ká timbɛɗɛ key ya
(Mat 12.38-42)
29 Zaɗka ruɔ nzoɓri mbṵ kḭ mɛr mɛr ká luo Zezu na báyḭi lɛ, ka mbi ɓay a ɓaa mii: «Nzoɓri ká timbɛɗɛ key na, i ɓa nzoɓ law ndayari, ze í vbi fe saŋ ze ɓay kɔ́kɔ. Roo lɛ, fe saŋ kḭ ɓoɗ ká ɓay ɗáa nde tul-e taa ha̰y ká Ŋgɛrɛwṵru ɗaa ká tul *Zonas na, tiya. 30 Ɗo faa mbḭw munu ká Zonas ɗo ɓa fe kíɛ fe ha̰ nzoɓri ká ŋgɛrɛpuo ká *Ninive kɔ na, ɓi *Vu Nzoɓ na hɔy kara, mì ɗoko ɓa fe kíɛ fe ha̰ nzoɓri ká timbɛɗɛ key. 31 Sew ká Salomo̰n re mbay ká tul leɗ Izarayɛlri na, má̰y mbḭw munu ká ɓa mbay ká tul nzoɓri ká fi hoɗo na, uru faa ɗi ɗi ká gbṵ zaɗ, a vi ɓay láa ɓay nun nzɛm Mbay Salomo̰n. Sa̰wke mini ze, nam ká Ŋgɛrɛwṵru a ví kúŋ sal ɓay zuɔ tul nzoɓri na, má̰y na a úru ziŋ nzoɓri ká timbɛɗɛ key, a ɗaa ɓay zuɔ tul-ri, ɓay ḭi lɛ, nzoɓ ká ɗo pol-rì ká ì kɔ ni ɓáy nun-rì key na, ka kal tul Salomo̰n pavbaɗ rɔɓay. 32 Rɔɓay, nam ká Ŋgɛrɛwṵru a ví kúŋ sal ɓay zuɔ tul nzoɓri na, nzoɓri ká ɓil ŋgɛrɛpuo ká Ninive na, i úru ziŋ nzoɓri ká timbɛɗɛ key í ɗaa ɓay zuɔ tul-ri, ɓay ḭi lɛ, nzoɓri ká Ninive na, zaɗka i laa káa ɓay Zonas na báyḭi lɛ, i suo kér ɓay ɓari ká tul fe ɗáa ya̰a ɓari. Mì ɓaa ha rì: nzoɓ ká ɗo pol-rì key na, ka kal tul Zonas pavbaɗ rɔɓay.»
Nun nzoɓ ɗo munu ɓa huu ndele ɓe
(Mat 5.15; 6.22-23)
33 «Nzoɓ mbḭw ti ɗáa huu taa huu ndele, rɔɔ a mbi sìi lanzɔŋ, mase a mbi tuŋguo guɓa ɗi ya. Roo lɛ, huu ndele na, i ɗaa huu taa ɗi, rɔɔ í ɗaa sìi siya ɓay haŋa ɓo, nzoɓri ká i rìi hula na, i kɔ́ke zaɗ. 34 Nun-ari na ɗo munu ɓa huu ndele ká sùo-ɔ. Zaɗka nun-ari ɗo ɓáy kere lɛ, sùo-ɔri riw bele a táŋ kaɗ kaɗ. Roo lɛ, zaɗka nun-ari ɓa sɛm lɛ, sùo-ɔri riw bele, a ɗoko ɓil suŋ tilo. 35 Munu zu lɛ, ì nzɛ ɓáy sùo-rì ɓay haŋa zaɗ taŋa ká hie ká ɓil law-ri na, ka fɛ́rɛ a ɓa suŋ tilo ya. 36 Zaɗka ɓil law-ari riw bele ɗo ɓil zaɗ taŋa, rɔɔ fe ká ɓay síi ɗi sii ndḭi tiya lɛ, sùo-ɔri riw bele na, a táŋ kaɗ kaɗ, a hie gbie munu ká huu ndele ha̰ mù kɔ́ke zaɗ ɓáy kere.»
Zezu ɗaa ɓay ɓo tul Fariziri ɓáy nzoɓ fére nzoɓri bol kusolri
(Mat 23.1-36; Mrk 12.38-40)
37 Zaɗka Zezu ɗo ɓáa ɓay kɔɓ ɓáy na báyḭi lɛ, Farizi mbḭw munu ɗi ni ɓay haŋa ni se puo ɓe a sṵ fe. Lɛɛ, Zezu se ziŋ ni a vǎa kaw nzaa fe sṵm na. 38 Báyḭi lɛ, Farizi na ŋga̰a fe ɗáa ɓe, lɛ, tuku ni, ɓay ḭi lɛ, ka sḭɛ nduo-ɛ *taŋ kaɗ kaɗ munu ká *bol kusol ɓari kiɛ na ya hɔy, a kal a kaw nzaa fe sṵm. 39 Lɛɛ, Ŋgɛrɛmbay ɓaa ha̰ ni mii: «Áa! Ɓaarì *Fariziri, ì ɗo munu ɓa tuŋguo tɔy ɓáy tuŋguo ŋgaw ká ì wàa fal-ɛ kḭ hɔy ha̰ ni taŋ kaɗ kaɗ. Roo lɛ, ɓil law-rì ká nziiya na, law riiɓa ɓáy law mgbɔrɔ ze mbaa ɗi dɔrɔrɔ. 40 Ɓaarì kɔ̀kɔri! Ŋgɛrɛwṵru ká ɗaa fal fe ká kɛlɛ na, ka ɗaa ɓil-e ká nziiya nda̰w ya lɛ woo? 41 Munu zu lɛ, fe ká ɗo ɓil tuŋguo tɔy ɓáy tuŋguo ŋgaw ɓaarì na, ì ha̰ nzoɓ kṵkuri. Ɓe nda̰w rɔɔ, feri riw bele a táŋ kaɗ kaɗ ɓay tul-rì ɓáy.
42 «Ɓaarì Fariziri, kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓa taa ɓaarì, ɓay ḭi lɛ, vay feri ká ba̰rɛ fṵ bǔy bǔy ká riŋ-ɛ ɓa mante, mase ruu, mase kḭri vay náy ḭi ḭi hɔy kara, duɔ lɛ, ì naa mbḭw ha̰ Ŋgɛrɛwṵru ɓáy zaɗɛ zaɗɛ, roo lɛ, ɗáa fe ká ɗo ɓáy zaɗɛ ká nun Ŋgɛrɛwṵru ɓáy mgbaka ini ziŋ ni na, ì pɔŋ fal-ɛ taŋ ɗáake. Ɓe ze, ɓa feri ká ndaɗ ɓay ɗáa nun-rì ɓo ɗi taŋ yḭiŋra ɓie fe ha̰wri.
43 «Ɓaarì Fariziri, kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓa taa ɓaarì, ɓay ḭi lɛ, ì hii ɓay káw zaɗ káw riŋ ɗika ká ɗo pola ká ɓil hul mbṵ́ kḭri, a í hii ɓay haŋa nzoɓri hii soko korma korma ha rì ká nun nzoɓri riw bele ká zaɗ ruɔ.
44 «Kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓa taa ɓaarì, ɓay ḭi lɛ, ɓaarì na ì ɗo munu ɓa tupalri ká gɔl maa kḭ rṵy rṵy ká nzoɓ kɔ zaɗɛ ya, ká nzoɓri ká i se tul-e kara, i kɔ ɓa tupalri ya.»
45 Báyḭi lɛ, nzoɓ fére nzoɓri bol kusol mbḭw munu ká sakra nzoɓ ha̰wri ká i ɗo zaɗɛ ku na vbi ni ɓay mii: «Mbay, ɓay ká mù ɓaa mini ku na, mù raɗ ɓuru key nda̰w zu wa̰a, mù kɔ ya lo!»
46 Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Ɓaarì *nzoɓ fére nzoɓri bol kusolri na kara nda̰w: kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓa taa ɓaarì, ɓay ḭi lɛ, ì ɗaa soɓa ká hii ɓamba tasiri ɓo tul nzoɓri ɓay haŋa ri soɓ. A ɓaarì kḭ sùo-rì na, vu nduo-rì ŋgɛɗɛŋ mini hɔy kara ì hii záake ya. 47 Kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓa taa ɓaarì! Ɓaarì na ì mbuo tupal *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ká bulu ɓaarì i ri na vur vur. 48 Ɓe ze ì kǐɛke sùo-rì ɓa nzoɓri ká ì hii ɓay fe ɗáa bulu ɓaarì ziŋ ri, ɓay ḭi lɛ, ɓari na, i i nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru, a ɓaarì laa ro ze, ì ɓa nzoɓ léke tupalkeri na vur vur. 49 Sa̰wke mini ze, Ŋgɛrɛwṵru fere nzoɓri fe ɓáy faa nun nzɛm ɓe ta-taŋ mii: “Mì píe nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa-i, ɓáy *nzoɓ ndáy nzaapeɗri ha ri se luo nzoɓ niri na key. Lɛɛ, ɓari nzoɓkeri na, i ika nzoɓ ha̰nɛri a í ɗaa nun nzoɓ ha̰nɛri tuɔ síe ŋgḭi ɓamba.” 50 Ze, ɓay sím nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru riw bele ká i i ri ká piɛɗke ɓáy sew ká Ŋgɛrɛwṵru ɗáake tusiri kpṵru tḭi vuri na kara, kaʼa ɗáa ɓayke zuɔ tul nzoɓri ká timbɛɗɛ key: 51 tii sa̰wke saa tul sím *Abɛl kpṵru tḭ́ike tul-e taa Zakari ká i i ni ká sikɗa zaɗ ká *tutakra fe poy ɓo ɗi ɓáy *hul ka̰ni Ŋgɛrɛwṵru na. Mì ɓaa ha rì ta-taŋ: ɓay sím nzoɓ niri key riw bele na, a ɗoko tul sa̰w nzoɓri ká timbɛɗɛ key.
52 «Kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓa taa ɓaarì nzoɓ fére nzoɓri bol kusolri, ɓay ḭi lɛ, ɓaarì na, ì mbi lakerere mgbúɗa faa hul nun nzɛm ká ɓay tul pam na ɗo nduo-rì. Lɛɛ, ɓaarì kḭ sùo-rì kara, ì nduo ɗi ya, a nzoɓri ká i hii ɓay ndúo ɗi hɔy kara, ì haa ri faake.»
53 Fal ɓay ku báyḭi lɛ, Zezu uru ká zaɗɛ ku a zɔl. Lɛɛ, nzoɓ fére nzoɓri bol kusolri ɓáy Fariziri na, law-ri fa̰a ri ha ri tii sa̰w úru ziŋ ni ɓáy ɓay gal gal ɓay tul ɓayri na ku, ro í vbi ni ɓayri kḭrɛ ɓoɗ ɓoɗ ŋgḭi ɓamba 54 í nzáake nzi-ɛ ɓay láa ɓay kḭ ɓoɗ káʼa tḭ́i saa nzi-ɛ.