12
Zezu ɓo leɗ nduoɓal-ɛri ɓay tul nzoɓ nzaa rúɔ ɓayri
(Mat 10.26-27)
Ká ɓil namkeri ku na, ruɔ nzoɓri mbṵ kḭ mɛr mɛr ká luo Zezu a í tɔɗ fal ɓal kḭ mbɔ̌r mbɔ̌r. Lɛɛ, Zezu tii sa̰w ɓáa ɓay ziŋ leɗ nduoɓal-ɛri pola mii: «Ì kɔ́rɔ sùo-rì ká tul fe hew fe *Fariziri ká ɓa nzaa rúɔ ɓay ɓari na. Feri riw bele ká ɗo lanzɔŋ na, a tḭ́i ɗo zaɗ hie gbay gbay; a feri riw bele ká ɗo zaɗ muni kara, nzoɓri kɔ́kɔ riw bele. Sa̰wke mini ze, feri riw bele ká ì ɓaa ɓayke ká zaɗ muni na, nzoɓri láa ɓayke ká ɓisie biribiŋ. Ɓayri riw bele ká ì ŋgṵ-ŋgṵrike ká sakra kḭ ká ɓil hul nam ɓaarì na hɔy kara, i ɗoko sikɗa puo nda̰w rɔɔ, i ka-káake ɓa siya ha̰ nzoɓri laa ɓáy.»
Ŋgɛrɛwṵru huo-ɛ hɔy ze ɓa nzoɓ ká ndaɗ hḭ́ɛ ni
(Mat 10.28-31)
«Ɓaarì nzoɓ buɔ-iri, mì ɓaa ha rì: nzoɓri ká i i naysuo nzoɓ, a falɛ lɛ, i maa ɓay ɗáa fe mbḭw ziŋ ni mbǎa na, ndaɗ ɓay hḭ́ɛ ri ya. Mì kíɛ rì nzoɓ ká ndaɗ hḭ́ɛ ni: ì hḭ́ɛ Ŋgɛrɛwṵru ká maa ɓay ika naysuo nzoɓ, a falɛ lɛ, ka ɗo ɓáy hṵrusuo ɓay vbuka ni ɓo ɓil zaɗ kɔ́kɔ sɛkɛ fe ká ɓil huu ká ru-ruma ya ɓaŋguɔ na. Ɓa tusuɛ mì ɓaa ha rì: ɓe na ze ka ɓa nzoɓ ká ndaɗ hḭ́ɛ ni.
«Tḭtiri na wa̰a, i fa̰a ri ɓa ndeɓe nda̰w rɔɔ, i hie ɓáy vu lari siɗi hɔy ya lɛ? Ɓe nu ku hɔy kara, Ŋgɛrɛwṵru yḭiŋra fal-ri mbḭw ya. A sṵy tul-rì kara, Ŋgɛrɛwṵru kḭi ɓáy nzi-ɛ lɛm lɛm riw bele. Munu zu lɛ, ì ɗaa hḭɛ ya, ɓay ḭi lɛ, ká nun Ŋgɛrɛwṵru na, ì kal tul tḭtiri wuruk wuruk kal rɔɓay!»
Kíɛ sùo ɓa nzoɓ taa Krisi ká nun nzoɓri
(Mat 10.32-33; 12.32; 10.19-20)
«Mì ɓaa ha rì ta-taŋ: nzoɓ ha̰a ha̰a ká ɓaa ta-taŋ ká nun nzoɓri mii, ɓeri ɓa taa ɓi lɛ, ɓi *Vu Nzoɓ kara mì ɓáa ta-taŋ ká pol leɗ nzaapeɗ Ŋgɛrɛwṵruri ká nulue nda̰w mii, ka ɓa taa ɓi. Roo lɛ, nzoɓ ká ɓaa ta-taŋ ká nun nzoɓri mii, ɓeri kɔ mì ya lɛ, ɓi Vu Nzoɓ na kara mì ɓáa ta-taŋ ká nun leɗ nzaapeɗ Ŋgɛrɛwṵruri nda̰w mii, mì kɔ ni ya. 10 A nzoɓ ha̰a ha̰a káʼa ɓáa ɓay, a túŋke ɓi Vu Nzoɓ na, Ŋgɛrɛwṵru a ndáka bumake ziŋ ni. Roo lɛ, nzoɓ ká tḭiri Tem Law Pie na, ka ti ndáka bumake ziŋ ni ya.
11 «Zaɗka i mgba rì í séke ɓay ɗáa ɓay ɓo tul-rì ká ɓil *hul mbṵ́ kḭ Ziɓri, mase pol mbayri ɓáy nzoɓ réke tul puori kara, ì ha̰ law-rì ka nzáa rì ká ɗi ɓay tul ɓayri ká ì ɓáa ɓay ya̰aŋake sùo-rì, mase ɓayri ká ì ɓáa ká zaɗɛ na ku ya, 12 ɓay ḭi lɛ, ká zaɗɛ ku hɔy ze Tem Law Pie a fére rì ɓayri ká ɓay haŋa rì ɓaa na.»
Law ɓay ká se tul nzoɓ feziŋa ká ɓa kɔ̀kɔ
13 Ká ɓil ruɔ nzoɓri ku na, nzoɓ mbḭw munu mbi ɓay a ɓaa ha̰ Zezu mii: «Mbay, mu ɓaa ha̰ yṵ-i, ɓo ɓúru kḭ ɓúru leke kḭ fe pile ká bǎa ɓuru pɔŋ na saa sikɗa.» 14 Báyḭi lɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ɓo leɗban ni key! Nzoɓ ve ze ɗáa mì kaw ɓa nzoɓ ɗáa ɓay, mase nzoɓ wál fe ɓaarì ha rì lɛ?» 15 Falɛ ku báyḭi lɛ, ka yḭ̀i a ɓaa ha̰ nzoɓri riw bele ká i ɗo zaɗɛ na mii: «Ì nzɛ ɓáy sùo-rì! Kɔ́kɔ nun fe taa ḭi ḭi hɔy kara, ì kɔ́rɔ sùo-rì ká ɗi, ɓay ḭi lɛ, ɓáy faa zíŋ feri na ì ti zíŋ káw ɓáy kumnun taa tusuɛke ká ɗi ya. Ze feziŋakeri ŋgḭi na ɓamba hɔy kara, ɓe ze ɓa faake ya.»
16 Rɔɓay, Zezu ɓaa ɓay ɓáy faa law ɓay ha ri a ɓaa mii: «Nzoɓ feziŋa mbḭw munu, fe payri ɗo wáa ɓe ŋgḭi ɓamba. 17 Lɛɛ, ka ker ɓay ká ɓil law-ɛ a ɓaa mii: “Mì ɗáa mina kḭ ro zey lɛ, ɓay ḭi lɛ, zaɗ ká ɓay haŋa mì ɗaa fe pay ɓiri riw bele zuɔ ɗi na tiya.” 18 Rɔɓay, ka yḭ̀i a ɓaa mii: “Mì kɔ ro! Fe ká mì ɗáa na ze ɗo key: mì gɔ́ɗɔ pul ɓiri riw bele zuɔ ɓisuy, mí kaŋ kḭri ɓa bawdake bawdake kal tul-e taa polari na ku rɔɓay, a mí fa̰a pa̰ra fe pay ɓiri ɓáy fe kere ɓiri riw bele zuɔ ɗi. 19 Falɛ ku lɛ, mì ɓáa ha̰ sùo-i mii: ‘Mu naa ɗɛkɛkɛ ro! Mù ɗo ɓáy feziŋari ŋgḭi ɓamba tasiri ká ɓay haŋa mù kǎwke ɓáy mbiimbam mbiimbam maa fe ro. Munu zu lɛ, mu mgba ta̰ram sùo-ɔ, mú sṵ mú nzɔ, a mú ɗáake suoriya.’ ” 20 Ro, Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ha̰ ni mii: “Ɓo kɔ̀kɔ nzoɓ! Ɓil suŋ ká vuri key kḭ na, mì mgbaka mù ɓay náa pa̰ra nun sùo-ɔ na. Ku wa̰a, feri ká mù leke zuɔ ɓáy zaɗɛ zeɓ zeɓ na, a ɓá taa ve ro lɛ?” 21 Mì ɓaa ha rì: a ɗoko faa mbḭw munu nda̰w ɓay tul nzoɓ ká mbṵ feziŋari ŋgḭ-ŋgḭi ɓa taa ɓe ká tusiri key, roo lɛ, ká luo Ŋgɛrɛwṵru ká nulue na, ka ɗo ɓáy feziŋa mbḭw ká ɗi ya.»
Ha̰ law-rì ka nzáa rì ya
(Mat 6.25-34)
22 Falɛ ku lɛ, Zezu ɓaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri mii: «Sa̰wke mini ze, mì ɓaa ha rì: ì ha̰ law-rì ka nzáa rì ɓay tul fe sṵm ká ì se síeke ɓay káwke ɓáy kumnun na ya, mase ɓay tul gari ká ì ndúo na kara ya nda̰w, 23 ɓay ḭi lɛ, káw ɓáy kumnun ɓaarì na kal tul fe sṵmri nda̰w, a sùo-rì kara kal tul gari ká ì nduo na nda̰w pi. 24 Ì mbi nun-rì í kɔ ga̰mbereri ká i ha̰ari tumbam siya ku. Ɓari na, i ru fe ya nda̰w, í vbie fe pay ya nda̰w, a í ɗo ɓáy pul mase dura kɔ́rɔ fe kere ɓari mbḭw ya nda̰w pi. Roo lɛ, Ŋgɛrɛwṵru hɔl ri! A ɓaarì na, Ŋgɛrɛwṵru kɔ-kɔ́m ɓa tul-rì, ɓay ḭi lɛ, ì kal tul ɓari nduyri na ku rɔɓay.
25 «Ká sakra ɓaarì key na wa̰a, nzoɓ ve ze ɓáy faa law-ɛ ká nzaa ni na, a máa ɓay ɗáa nam kḭ nde tul nam káw ɓáy kumnun ɓe na lɛ woo? 26 Munu ká ì maa ɓay ɗáa vu fe ndḭi mini key ya wa̰a, ɓay ḭi rɔɔ, ì ker ɓay se líe se lew ɓay tul fe ha̰wri ká tɔ̀ŋ na lɛ? 27 Ì bɛ́klɛ fukri feri ká ɗo mbṵu ká ɓil wáari ku í kɔ. I ɗaa peɗ ya nda̰w, í kaŋ gari ya nda̰w, roo lɛ, mì ɓaa ha rì ta-taŋ: Mbay Salomo̰n kḭ ká ɓa nzoɓ riŋ ɗika káʼa kaw ɓil feziŋa baɗak na hɔy kara, ka nduo gari ndṵy mba fukri fe niri key na ya. 28 Feri ká fuu ɗo mbṵu ká ɓil wáari ká ɗo vuri key, ká ruo lɛ, i fá̰a ri zuɔ huu hɔy lɛ, Ŋgɛrɛwṵru kɔ-kɔ́m ɓa tul-ri a ha ri fuu mbṵu ɓa gama ku ya rɔɔ, maa ɓay ɓaarì ze, ka ti haŋa rì gari ká ì se síeke na ya lɛ woo? Áa, ɓaarì ká mbika law ɓaarì ndḭi na!
29 «Munu zu lɛ, ì yɔklɔ sùo-rì ɓaŋguɔ ɓay tul feri ká ì sṵŋa ya nda̰w, ɓay tul feri ká ì nzɔkɔ ya nda̰w, 30 ɓay ḭi lɛ, nzoɓri ká tusiri key ká i tuu Ŋgɛrɛwṵru ya ze i nzaa feri ká mini key ɓaŋguɔ. Roo lɛ, ɓaarì na, ì ɗo ɓáy Bǎa ká kɔ feri ká ì se síeke na. 31 Ì nzaa faa ha̰ Ŋgɛrɛwṵru ze ka re mbay ká tul-rì, rɔɔ a haŋa rì fe niri ká ì se síeke na nde ɗi ɓáy.»
Fe fére ká se tul feziŋa
(Mat 6.19-21)
32 «Ɓaarì vu baɗu ɓiri na, ì hḭ́ɛ ya, ɓay ḭi lɛ, Bǎa ɓaarì ká kaw nulue na ɗo ɓáy suoriya ɓay haŋa rì kaw ɓil puoruo ɓe. 33 Ì hie feri ká ì ɗǒke a í pɔ́ŋ larike ha̰ nzoɓ kṵkuri. Ì nzaa ɓɔl lari ká gɔ-gɔɗɔ ya í ɗaa feziŋa ɓaarì ka zúɔ ɗi, a í kɔ́rɔ ka ɗo nulue. Ɓe ze ɓa zaɗ ká nzoɓ kɔrɔ feziŋa ɓe ɗo ɗi lɛ, ɓiɛ ya ɓaŋguɔ kpaɗara. Ɓa zaɗ ká riiɓari maa ɓay sóro í vi lakun-ɛ ya nda̰w, ndereri kara nde fe ká ɗi ya nda̰w pi. 34 Tusuɛke lɛ, zaɗ ká feziŋa ɓaarì ɗo ɗi na, zaɗɛ na ku nda̰w ze law-rì kara te ɗi nzokɗo.»
Káw ɓáy nzaa ɓal kekeke
35 «Ɓaarì na, ndaɗ ɓay haŋa rì siŋ tul gari peɗ ɓaarì ɓáy sal huɔ, í ha̰ huu ndele ɓaarì hie, rɔɔ í gíyaŋke nam ví Ŋgɛrɛmbay na. 36 Ì ɗo munu ɓa leɗ káwri ká i kaw í giyaŋ bǎa káw ɓari ká se ɓa zaɗ ya̰aŋa kḭ. Zaɗkaʼa yḭ̀i saa ɗi a ví a nda bufaa hul na báyḭi lɛ, i ɗo ɗi ya ɓay mgbúɗa faa ha̰ ni í mgba ni ɓáy kere. 37 Suoriya a ɓá taa leɗ káwri ká bǎa káw ɓari ví ziŋ ri ká i kaw ɓáy nzaa ɓal-ri kekeke! Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: ɓa bǎa káw ɓari na kḭ sùo-ɛ ze, a ndúo gari peɗ ɓe a siŋ ɓáy sal huɔ, a ha ri kaw nzaa tutakra fe sṵm, rɔɔ a vi sùo-ɛ ɓay léke ri ɓáy nzi-ɛ nzi-ɛ ɓáy. 38 Zaɗka bǎa káw ɓari na vi ɓáy nzaa zaɗ buo, mase ɓáy zaɗ ká ɗo ɗiŋ hɔy a ví zíŋ ri ká i kaw ɓáy nzaa ɓal-ri kekeke na lɛ, suoriya a ɓá taa ɓari. 39 Ì kɔ ɓáy kere nda̰w rɔ! Zaɗka nzoɓ puo kɔ sa̰w síe ká nzoɓ riiɓa a víke ɓil hul ɓe na lɛ, ka ti pɔ́ŋ faa ha̰ nzoɓ riiɓa haw faa hul ɓe, a fa̰a fe ɓeri ya. 40 Munu zu lɛ, ɓaarì hɔy kara, ì káw ɓáy nzaa ɓal-rì kekeke, ɓay ḭi lɛ, sa̰w síe ká ì ker ya na nda̰w rɔɔ, ɓi *Vu Nzoɓ na mì víke ɓáy.»
Leɗ káw ká ɗo tul peɗ ɓe, ɓáy ɓe ká ɗo tul peɗ ɓe ya
(Mat 24.45-51)
41 Piyɛr vbi Zezu mii: «Mbay, law ɓay ká mù ɓaa key na, mù ɓaa ha̰ ɓuru huo ɓuru hɔy mase, mù ɓaa ha̰ nzoɓri riw bele lɛ?»
42 Lɛɛ, Ŋgɛrɛmbay yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Leɗ káw ha̰a ze ɗo ɓáy nun nzɛm, a ɗo tul peɗ ɓe ɓáy zaɗɛ lɛ? Ɓe key na, bǎa káw ɓe a pɔ́ŋ peɗ ká ɓil hul ɓeri zuɔ nduo-ɛ ha̰ ni kɔ-kɔ́m ɓa tul-e, a ha̰ leɗ káw ha̰wri fe sṵm ɓari ɓáy zaɗɛ zaɗɛ ɓáy nam nam. 43 Suoriya a ɓá taa leɗke ká bǎa káw ɓe yḭ̀i a ví ziŋ ni ká zaɗ ɗáa peɗ ká mini key. 44 Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: ɓe na, bǎa káw ɓe a pɔ́ŋ peɗ kɔ́rɔ fe ɓeri riw bele zuɔ nduo-ɛ. 45 Roo lɛ, zaɗka leɗ káwke na ker ká ɓil law-ɛ mii, bǎa káw ɓeri na mgba roy ká ɓay vika na, ka tii sa̰w ɓɔ́ɗ leɗ káw ha̰wri ká i ɓa má̰yri ɓáy wa̰rari, rɔɔ a giɓla fe sṵm, a ɗɛkɗɛ him kpṵru ha̰ ni ɗaa ni se tiika tiika. 46 Báyḭi lɛ, ɓáy nam káʼa ker ya na, bǎa káw ɓe na a ví tḭ́i tul-e mbuɗa ɓáy sa̰w síe káʼa kɔ ya. Lɛɛ, kaʼa mgbaka ni a ɗara ni kɔ sɛkɛ fe ŋgḭi ɓamba, a ɗaa ni kaw zaɗ kɔ́kɔ sɛkɛ fe ziŋ nzoɓ ha̰wri ká i ɗo tul peɗ ɓari ɓáy zaɗɛ ya na. 47 Ì kɔ, leɗ káw ká kɔ law hiiya bǎa káw ɓe kɔ, rɔɔ a leke sùo-ɛ ya, a ɗaa law hiiya ɓe ya nda̰w na, i ndáka ni ŋgḭi ɓamba tasiri. 48 Roo lɛ, leɗ káw ká kɔ law hiiya bǎa káw ɓe ya, rɔɔ a ɗaa fe ka̰aya káʼa máa ɓay haŋa ri nda ni na, i ndáka ni na kḭ, roo lɛ, i ndáka ni ndḭi munu hɔy. Nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru ha̰ ni fe ŋgḭi ɓamba na, a vbika ni falɛ ŋgḭi ɓamba. A nzoɓ káʼa pɔŋ feri ŋgḭ-ŋgḭi zuɔ nduo-ɛ na, a vbika fe kḭri ŋgḭ-ŋgḭi zuɔ tul-e taa ha̰wri.»
Téke ɓil kḭ ká ɓay tul Zezu
(Mat 10.34-36)
49 Zezu ɓaa na rɔɓay mii: «Mì vi tusiri key ɓay ɗáa huu ɓo ɗi. Mì kaw ɓáy kér ɓay ŋgḭi ɓamba kpṵru ha̰ mì tii sa̰w haŋa huu sɛ. 50 Ɗo nun haŋa ri ɗáa mì nduo ɓil kɔ́kɔ sɛkɛ fe. Law-i kara mbi huu biɗ biɗ kpṵru maa ɓáy peɗke káʼa ɔ́kɔke ɓáy zaɗɛ. 51 Wa̰a, ì ker í ɓaa mii, mì vi ɓay haŋa ɗɛkɛkɛ ka ɗo tusiri key lɛ? Munu ya. Mì ɓaa ha rì: ɓi na mì vi ɓay haŋa téke ɓil kḭ ka ɗo. 52 Ì kɔ, tii sa̰wke vuri key na, nzoɓ iniri ká tul-ri ndeɓe na, i téke ɓil kḭ. Nzoɓ saykeri, i téke ɓil kḭ ziŋ nzoɓ siɗikeri; a nzoɓ siɗikeri laa lɛ, i téke ɓil kḭ ziŋ nzoɓ saykeri. 53 Bǎa leɗ, a ɓíɛ ziŋ vi-e ká ɓa leɗ wa̰ra nzoɓ; a vi-e na kara, a ɓíɛ ziŋ bi-ɛ nda̰w. Máa leɗ, a ɓíɛ ziŋ vi-e ká ɓa leɗ má̰y tikɗi; a vi-e na kara, a ɓíɛ ziŋ mi-ɛ nda̰w. Máa fay, a ɓíɛ ziŋ má̰y vi-e; a má̰y vi-e na kara, a ɓíɛ ziŋ máa fay ɓe nda̰w pi.»
Kɔ́kɔ faa ndáy sa̰w feri ká ɗo timbɛɗɛ key
(Mat 16.2-3)
54 Zezu ɓaa rɔɓay ha̰ ruɔ nzoɓri mii: «Zaɗka ì kɔ síi mbam uru, a ɗo fi zaɗ riŋ síe lɛ, ká zaɗɛ ku hɔy ì ɓaa mii, mbam na tɔ vuku. Lɛɛ, mbam na ví tɔ munu ká ì ɓaa na. 55 A zaɗka ì kɔ zuu ká kuu a uru saa fi hoɗo na ì ɓaa mii, zaɗ a záŋ. Lɛɛ, zaɗ zaŋ na kḭ. 56 Úwaa, ɓaarì nzoɓ nzaa rúɔ ɓayri! Ɓaarì na, ì kɔ faa ndáy sa̰w fe ká kiɛ fe ká tumbam ɓáy tusiri key na tie nun-ri ɓamba. Wa̰a, ɗaa mina rɔɔ, ì maa ndáy sa̰w fe ká kiɛ feri ká ɗo timbɛɗɛ key ya lɛ?
Ì léke ɓay ká sakra kḭ
(Mat 5.25-26)
57 «Wa̰a, ɓay ḭi nda̰w rɔɔ, ì mbi nzaa-rì sùo-rì ɓay tul fe ha̰yri ká ɗo ɓáy zaɗɛ ɓay ɗáa na ya lɛ? 58 Zaɗka nzoɓ ɗaa ɓay ziŋ mù, rɔɔ ɓo ɓáy kḭ í se mbḭw hɔy ɓa zaɗ fɔ́ŋ ɓay lɛ, mu ɗaa hṵrusuo-ɔ riw bele ka tuŋ kḭ ha̰ ɓo ɓáy kḭ í léke ɓayke ká sakra kḭ ká faa ku hɔy, ɓo ha̰ ni ka pɔ́ŋ mù. Munu ya lɛ, kaʼa ɗáa kpṵru ha̰ mù se nzaa nzoɓ kúŋ sal ɓay. A nzoɓ kúŋ sal ɓay na, a ɗáa mù nduo ndúo dɔma̰y mgbaka nzoɓri ha̰ ni suru mù yɔɗ ɓo hul sal. 59 Mì ɓaa ha̰ mù ta-taŋ: mù ti tḭ́i ká zaɗɛ ku ya kpṵru maa ɓáy haŋa mù puo mbɔl ɓori na ku ŋgiɗ bele nda̰w rɔ!»