17
Ɓay ká se tul feya̰a ɓáy ndáka buma ziŋ kḭ
(Mat 18.6-7,21-22; Mrk 9.42)
1 Zezu ɓaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri mii: «Fe káʼa ɗáa ha̰ nzoɓ ɗaa feya̰a na, ti laɗ ya. A roo lɛ, kɔ́kɔ sɛkɛ fe a ɗoko tul nzoɓ ká ɗaa ha̰ kṵ-ɛ ɗaa feya̰a na! 2 Síŋ bawda tisaw ɗo sol nzoɓke a vbu ni ɓo maambii na ndaɗ mba haŋa ni kaw ɓáy kumnun a ula leɗ mbḭw ká ndḭi ká sakra leɗri ká ɗo key na ha̰ ni ɗaa feya̰a. 3 Munu zu lɛ, ì nzɛ ɓáy sùo-rì!
«Zaɗka yṵ-ɔ ɗaa feya̰a lɛ, mu vǎa ɓaa ɓayke ziŋ ni. Ze ɓo, ka suo kér ɓay ɓe ká tul feya̰a ɓe na lɛ, mu nda bumake ziŋ ni. 4 Ze, ka ɗaa feya̰a ziŋ mù faa ɓal ba tɔnɔ say ká ɓil nam mbḭwke na ku hɔy, rɔɔ a suo kér ɓay ɓe, a ví vbi mù law huoke munu ɓaŋguɔ lɛ, mu nda bumake ka ziŋ ni.»
5 Báyḭi lɛ, *nzoɓ ndáy nzaapeɗri ɓaa ha̰ Ŋgɛrɛmbay mii: «Mu ha̰ mbika law ɓuru ka ŋgḭi ɓa pola pola.» 6 Lɛɛ, ka yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Zaɗka mbika law ɓaarì ŋgɔɓ ya maa pa̰ra túŋ ká ndḭi hɔy lɛ*17.6 Ɓáy nzaa gɛrɛk lɛ, ɓa pa̰ra túŋ ya, roo lɛ, Zezu ɓaa ɓay se tul pa̰ra mutarde ka ŋgɔɓ maa pa̰ra túŋ., ì máa ɓáa ha̰ puu ká ɗo ku ɓay haŋa ni ka mṵu ɓáy sa̰w-ɛ a zo ɓo maambii a ɓár sa̰w ká ɗi, lɛ, a ɗáa vu mbom ɓo tul-rì.»
Peɗ ɗáa leɗ káw Ŋgɛrɛwṵru
7 «Munu ká nzoɓ mbḭw ká sakra ɓaarì ɗo ɓáy leɗ káw mbḭw kaʼa pɔŋ peɗ payri, mase peɗ kɔ́rɔ ndayri zuɔ nduo-ɛ, rɔɔ leɗ káw na uru saa wáa a vi lɛ, kaʼa ɓáa ha̰ ni mii: “Vi ɓa vaa mú káw nzaa fe sṵm key” lɛ? 8 Úwaa, ka ti ɓáa munu ya, roo lɛ, a ɓáa ha̰ ni mii: “Suo gari ɓori, mú léke sùo-ɔri dem dem, a mú kára fe sṵmri na ha̰ mì sṵ a mí nzɔ fe zuɔ ɗi nda̰w rɔɔ, mu sṵ taa ɓori a mú nzɔ zuɔ ɗi ɓáy.” 9 Leɗ káw ká ɗaa fe ɓáy zaɗɛ maa ɓáy nzaa ká gaŋ tul-e mbi ha̰ ni na wa̰a, ɓa fe kaʼa ɗáa taambɔl ha̰ ni rɔɓay lɛ woo? Ṵ́-uu, munu ya! 10 Ɓaarì hɔy kara ɗo faa mbḭw munu nda̰w, zaɗka ì ɗaa feri riw bele ká mì mbi nzaa-i ká ɗi ha rì na, ndaɗ ɓay haŋa rì ɓaa mii: “Ɓuru ɓa leɗ káwri hɔy, ze ɓúru ɗaa peɗ ká ɗo nun haŋa ɓuru ɗaa.”»
Zezu vaa nzoɓri ká kpḭri zuɔ sùo-ri
11 Zezu se ɓa Zuruzalɛm, a kal ɓáy faa ká ɓo sakra kuɗu zaɗ ká Samari ɓáy Galele. 12 Zaɗkaʼa tḭi puo mbḭw munu báyḭi lɛ, nzoɓri duɔ ká kpḭri zuɔ sùo-ri na, i suɔ nun-ɛ í ta̰a a í ɗo ɗi ŋgereŋ, 13 í ɗaa bawda kusol-ri ɓo siri mii: «Zezu, Mbay ɓuru, kóɗ ŋguɔ hɔy, mu kɔ nun síe ɓuru key!» 14 Lɛɛ, zaɗkaʼa mbi nun-ɛ, a kɔ ri na báyḭi lɛ, ka ɓaa ha ri mii: «Ì se ɓo í vǎa kíɛ sùo-rì ha̰ nzoɓ fe poyri ha ri kɔ.» Zaɗka i zɔl í se faa na báyḭi lɛ, kpḭri ɓari na ɔ ha̰ sùo-ri duo mgbereŋ. 15 Nzoɓ mbḭw ká sakra ɓari na, zaɗkaʼa kɔ kpḭri ká ɔ ká sùo-ɛ na báyḭi lɛ, ka yḭ̀i ɓáy tul ɓal-ɛ nzɛk, a pisi Ŋgɛrɛwṵru ɓáy bawda kusol-e ɓeleŋ ɓa siya, 16 a huku siri gburuk ká sa̰w ɓal Zezu a há̰ke ni taambɔl. Nzoɓke ku na, ka ɓa nzoɓ ká Samari ká Ziɓri kɔ ri ɓa fe ya. 17 Báyḭi lɛ, Zezu mbi ɓay a ɓaa mii: «Ɓari na wa̰a, kpḭri ɔ ká sùo-ri ɓáy zaɗ ɓari duɔ riw bele ya lɛ? Wa̰a, nzoɓ tɔnɔ mbḭwkeri na, i ɗo zaɗ ha̰a lɛ? 18 Rɔɔ, í pɔŋ ɓa nzoɓ tul puo key hɔy yḭ̀i a ví ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru key lɛ?» 19 Falɛ ku báyḭi lɛ, Zezu ɓaa ha̰ ni mii: «Úru siya a mú se zaɗ seɗ ɓo. Law-a ká mù ɗaa ɓo tul-i na ya̰a mù ro.»
Síe ha̰a Ŋgɛrɛwṵru a ví réke mbay lɛ?
(Mat 24.23-28,37-41)
20 Nam mbḭw munu, *Fariziri vbi Zezu ɓay mii: «Síe ha̰a nda̰w rɔɔ, Ŋgɛrɛwṵru a ví réke mbay ká tusiri key lɛ?» Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Réke mbay Ŋgɛrɛwṵru na a vika ɓáy faa kɔ́kɔ ɓáy nun gbak gbak ya. 21 Rɔɓay, nzoɓ ti ɓáa mii: “Ka ɗo key!” mase, “Ka ɗo lew!” ya, ɓay ḭi lɛ, ì kɔ, réke mbay Ŋgɛrɛwṵru na ɗo sakra ɓaarì timbɛɗɛ key ro.»
Síe ha̰a rɔɔ, Vu Nzoɓ a ví tusiri key lɛ?
22 Falɛ ku báyḭi lɛ, Zezu ɓaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri mii: «Ɓil namri káʼa vika na, ì ɗáa kɔn kɔ́kɔ ɓi *Vu Nzoɓ nam mbḭw munu hɔy ká sakra nam ɓeri na ku, roo lɛ, ì ti kɔ́kɔ ni ɓáy nun-rì ya ɓáy. 23 Nzoɓri ɓáa ha rì mii: “Vu Nzoɓ na ɗo key,” mase “ka ɗo lew.” Lɛɛ, ì se ɗi ya, ì ɗúu fal-ri ya. 24 Ì kɔ, munu ká mbam siɛ yela a taŋ zaɗ gbɛrɛrɛ saa fi hoɗo kpṵru mgba fi gel na, síeke ká ɓi Vu Nzoɓ mì ví na, a ɗoko faa mbḭw munu nda̰w. 25 Roo lɛ, pola rɔɔ ɓay haŋa mì vi na, ɗo nun haŋa ɓi Vu Nzoɓ mì kɔ sɛkɛ fe ŋgḭi ɓamba tasiri, a nzoɓri ká timbɛɗɛ key kara i túŋ mì ŋgereŋ.
26 «Nam ká ɓi Vu Nzoɓ mì vika na, a ɗoko faa mbḭw munu ɓáy feri ká kal ɓáy sewke taa *Noe na. 27 Sewke ku na, nzoɓri sṵ fe í nzɔ fe, má̰yri ɓáy wa̰rari i ya̰a kḭ kpṵru maa ɓáy nam ká Noe ndǔoke ɓil hul tumbii na. Falɛ ku lɛ, mbii ví ya̰a zaɗ remleŋ remleŋ, a ɓiɛ nzoɓri mburuk mburuk riw bele. 28 Síe ví ɓi Vu Nzoɓ na, a ɗoko faa mbḭw munu ɓáy fe ká kal ɓáy sewke taa *Loɗ na. Nzoɓri sṵ fe í nzɔ, í hie fe ziŋ kḭ ɓa lie ɓa lew, í paa wáari a í ɗaa hulri. 29 Roo lɛ, nam ká Loɗ tḭ́ike saa puo ká Sɔdɔm na, Ŋgɛrɛwṵru pie ɓáy huu ɓáy tisawri ká mbi huu ga̰y saa nulue zuɔ siri, a sɛ bilam bilam a ɓiɛ ri riw bele. 30 Namke ká ɓi Vu Nzoɓ mì yḭ́i mí tḭi ká nun nzoɓri na, a ɗoko faa mbḭw munu nda̰w.
31 «Namke ku na, nzoɓ ká mgba ta̰ram ká tul hul siya na†17.31 Ziɓri na, zaɗka i ɗaa hul lɛ, i ɗaa tul-e aa raɗ raɗ ɗo ɗi ɓa zaɗ mgbaka ta̰ram ɓari., ze fe ɓeri ɗo ɓil hula kara, ka ti ɗí a se ɗi ɓay vǎa fá̰a ya. A nzoɓ ká ɗo wáa kara, ti yḭ́i a se puɔ ya nda̰w. 32 Ì kér se tul má̰y Loɗ ká fɛrɛ kɔ́m wǒri, a ziŋ huɗ na í kɔ. 33 Nzoɓ káʼa nzáa faa kɔ́rɔ kumnun ɓe na, a ɗoko ɓáy kumnun taa tusuɛke ya. Roo lɛ, nzoɓ káʼa pɔ́ŋ sùo-ɛ yɔɗ na, a kɔ́rɔ kumnun taa tusuɛke. 34 Mì ɓaa ha rì ta-taŋ: ká ɓil suŋke ká ɓi Vu Nzoɓ mì ví na, nzoɓri siɗi i naaŋa hii ziŋ kḭ mbḭw. Lɛɛ, i mbika nzoɓ mbini, a í pɔŋ nzoɓ mbḭɛ mgba̰mi. 35 A má̰yri siɗi ká i ɗoko ɗúu fe ká nzaa sa̰n mbḭw na, i mbika nzoɓ mbini, a í pɔŋ nzoɓ mbḭɛ mgba̰mi. 36 [Wa̰rari siɗi ká i ɗoko wáa na, i mbika nzoɓ mbini, a í pɔŋ nzoɓ mbḭɛ mgba̰mi.»] 37 Báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri vbi ni mii: «Mbay, zaɗ ha̰a rɔɔ, fe niri key na a kál ká ɗi lɛ?» Lɛɛ, ka yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Zaɗ ká huɗ fe ɓo ɗi na, zaɗɛ na ku ze ta̰miri mbṵ kḭ ká ɗi.»