21
Pol gile Jerusalem
Amei amdil akwai eisir be ale apil eivovo be alaik roro-ngge love ale asov nusawa Kos. Be amdil tistumi kob ale asov nusawa Rodo, bekob nangge etok be alaik love ale asov Patras. Be nangge etok amei ali eivovo ti veve nile Pinisia as taku beti amei vepiangg-amei ale apil eivovo etok be alaik ve ale. Amei alaik ale love atlek nusawa Saipras be avang nambe Siria as taku ane ale love ale asov Taia, ve intak wambal nam dabe etok ane nile nitak. Amei ambielk ve amolmol bui ane nangge namb dabe etok be ambweg avin eisir gitangi Sonda ti. Ngalau Yamar geb eisir nok avwut be inei gitangi Pol ve nile ete Jerusalem ok bwaya, velob amolmol ines ei vunu. Amei ambweg love amdil ve anvang ane be amolmol nam dabe etok ane tis arwas-gen be natus-gen ivin amei ale ahlang ebe alus ok, be nangge eteok amei aro vangg-amei dubi supwe gisov nalk be as miengk. Bekob amb baingg-amei be amei ale apil eivovo ve ale be eisir ilumul ile as nam.
Amei apil eivovo nangge Taia vukuri be alaik ale love ale asov Tolemes. Amei ambielk ve amolmol bui ane nangge etok be ambweg avin eisir as-mate ti. Be amdil tistumi kob ale love ambielk Sisaria, be ale ambweg avin Pomate ane amol ruer ane (yaeng-waga) ti. Amol nok are Pilip. Eisir 7 ebe ebe warik amolmol emb eisir nangge Jerusalem ok ete as amol ti ete Pilip ok. Pilip nok natu avie-nggen aviat be eisir ilgum kulkul ve inei Pomate avo gitangi amolmol givin, be eisir nok emb amol ite. 10 Amei ambweg etok love ande as-mate subu gile gikwai, kob amol ti ebe ginei Pomate avo ok are Agabas gisov nangge Judia as taku ginme gibielk ve amei. 11 Agabas nok gitangi amei ginme be geb Pol ane bika be geb tuvweng ve gidgin ei-ate bage tis va ta bekob ginei, “Ngalau Yamar ginei atob eisir Juda ebe imbweg Jerusalem ok atob inadgin bika eteik ane tivie ta weik eteik, bekob inemb ei nitangi amolmol ebe nangge Juda ite ok nile.”
12 Amei be tis nam tivie ok aute yaun etok be anei yaun gwang-ne molge gitangi Pol ve nireu nile ete Jerusalem ok bwaya. 13 Bemem Pol giwel amei avongg-amei be ginei. “Yem unteng be unyaing awangg luev bwaya. Ve ayeu ande gapasang auate gikwai ve nambweg kapual-lu me namat vunu ane ok givin wiek etok ge. Veik nalgum Amol Bamo Yisu are menihlang bamo ge.” 14 Amei algum ve anemb ei ta bemem gitangi ite, beti amei tumingge ambweg be anei, Pomate ane tang-gitung atob ano nile. 15 Amei ambweg love as-mate subu gile gikwai kob apasang amei gen ve anvang Jerusalem ane. 16 Be amolmol bui ane subu nangge Sisaria ivin amei ale be inggas amei apil amol Saipras ane ti are Nason ane nam, ve ei tang-givin ve ginei amei anambweg anvin ei. Be Nason nok ei amol bui ane muanggane ti.
Pol girngav Jems
17 Givin ebe amei ambielk Jerusalem ok, be amolmol bui ane nagge etok inggas amei tis tas-vevias ge. 18 Be amdil tistumi kob Pol givin amei be tepwe ale ve andi Jems. Be bambamo tepwengge ande iro is-ate sut be kakie imbweg ivin Jems. 19 Pol geb eisir bais gikwai kob giput gen bambamo ebe Pomate giro ei ta be gilgum givin ebe givang givin amolmol ebe nangge Juda ite ok lavo be eisir iute. 20 Eisir iute yaun etok love avos givwat Pomate are be inei gitangi Pol dang-eteik; “Mie ate guli gikwai, ve eisir Juda anongge meihlang ve amolmol bui ane gikwai bemem eisir inggas Juda as luev ta painge-ngge ete ivang nik. 21 Be eisir nok ete iute binge inei mei gunei gitangi eisir Juda ebe imbweg ivin amolmol ebe nangge Juda ite ok be gunei, eisir invang mul ve Mose ane yaun bwaya, be inaure natus-gen utlas ulis bwaya be invang mul ve as luev muangg-ane vukuri ite. 22 Dang-etok be ginei amolmol inaute ebe ande mie gubielk ok binge, kob atob tanalgum etenik nam-nambed? 23 Dang-etok be mie nulgum gen nitau nile yaun ete amei veve anei nitangi mie nik ge. Amei-mei amol aivat imbiti yaun ti gili be Pomate gili gikwai be ete imbweg nik. 24 Dang-etok be mie nule nuvin eisir be nulgum gen bambamo ete sotol ve inalgum ok nuvin, veik Pomate nili yem vie. Be mie nomb sotol as da dabas-lan ane nivin, nivin ebe ve ines sotol dabas lan ok veik amolmol tepwengge inatpweng are inei yaun bambamo ete inei gipil mie ok, etok yaun bingkasop. Be atob eisir inatpweng are inei mie ate ok guvang mul ve Mose ane yaun givin weik etok ge. 25 Bemem amolmol ebe nangge Juda ite be nolge meihlang ve amolmol bui ane ok ge, ete nolge eitit tanei yaun gisov dongke be taro kapia gile ve eisir gikwai. Be tanei eisir inen bwelk ete emb ve da gitangi pomate bingkasop ane ok bwaya, be inen bwelk twerk me bwelk ete amolmol emb savwalos avut be gimat ok bwaya. Be intau luev wasi ane subu.”
26 Beti givin tistumi Pol gile givin sotol aivat nok be ilgum gen bambamo ebe galkik inei gitangi ei ve nilgum ok, givin sotol gikwai kob gile gisov lum yamar aplo ve ninei yaun lavo nitangi amol bamo lum yamar ane ve atob Sonda ti nikwai kob atob sotol utlas vie vukuri. Kob atob nivwat ei ate be tis amol aivat ebok as da nile nemb nitangi ei nangge ete lum yamar ok veik Pomate nili ninei ande sotol utlas ulis vie vukuri.
Eisir Juda emb Pol ta nangge lum yamar aplo
27 Gibloblo ebe ve asmate 7 etok ma nikwai ok, be eisir Juda subu ebe imbweg Esia as taku ok, ili Pol ebe givang lum yamar aplo ok be avos girau amolmol tepwengge be ile emb ei ta. 28 Be ital yaun avo bambamo ge be inei, “Wali ande amolmol Israel ane inme inemb amei ru ma! Amol etenik ebe givang gitangi taku walang ok gile be gibul amolmol be ginei amolmol inavkir dumas nitangi Israel as yaun be tis Mose ane yaun be tis lum yamar ok. Be gen etok ge ite. Ei gigas amolmol subu ebe nangge Juda ite ok isov lum yamar aplo ile be ande ilgum taku yamar etok be tiate gikwai.” 29 (Eisir inei yaun etok ve gisov as-mate ti be eisir ili amol Epesas ane ti are Tropimas ebe gilauk givang nam luvwe givin Pol ok, beti eisir inei bwat Pol gigas ei gisov lum yamar aplo gile gikwai.)
30 Beti amolmol tepwengge nangge Jerusalem avos girau is-ate geb taku avut be subu ituvki ile emb Pol ta nangge lum yamar aplo be inggas ile ihlang, be es lum yamar ane nam avo walang ok avut seukie-ngge.
31 Eisir ilgum ivang ve ines Pol vunu, be yaun givang love gisov amolmol valir ane as amol bamo ebe geb eisir dabin ok talngavo, ve amolmol tepwengge nangge Jerusalem ele-leinge be avos bambamo be ilgum ve ines Pol vunu. 32 Beti ei gigas ane amolmol valir ane subu tis as amolmol bambamo ebe itwem is ok be isov intangi eisir ile. Givin ebe amolmol ili eisir valir ane be tis as amol bamo etok ok, be ipelk be es Pol vukuri ite. 33 Eisir valir ane nok as amol bamo ebe geb eisir dabin ok givang gitangi Pol gile be geb ei ta, bekob ginei gitangi ane amolmol valir ane ve inadgin ei ta ve seng. Bekob amol bamo nok giutani eisir be ginei; “Amol ret etenik? Be ei gilgum gen tiate ret?” 34 Amolmol dubi bamo etok ital yaun ti roro ite, eisir ital yaun iro avkavut ge be avos bambamo-ngge, be eisir valir ane as amol bamo giute yaun roro ti ite. Beti ginei gitangi ane amolmol valir ane be inggas Pol ile ebe eisir ate as nam ok. 35 Eisir inggas Pol ile love veve inpil kiet be amolmol ilgum ve ines Pol, beti eisir valir ane bais gisov Pol be ivwat ei einggoto ge. 36 Be amolmol ebe ivang mul ve eisir ok ital yaun avos bambamo-ngge be inei, ‘Tanes ei vunu nikwai.’
Pol ginei ate lavo gitangi eisir Juda
37 Eisir valir ane inggas Pol be veve insov as nam aplo inde ge, be Pol giutani amol bamo ebe geb eisir valir ane dabin ok be ginei Grik as yaun ge gitangi ei be ginei; “Gitangi ebe ayeu nanei yaun ti nitangi mie bekob ok me ma?” Be eisir valir ane as amol bamo ginei gitangi ei be ginei, “Ayeu ganei bwat mie gutpweng Grik as yaun are ite? 38 Be ayeu ganei bwat mie amol etenik nangge Aigipten ebe warik gunei yaun gisov amolmol 4,000 be ivwat buyag valir ane be ile inggas amolmol nangge Aigipten be ile imbweg taku sawa ok.” 39 Be Pol giwel amol bamo nok avo be ginei, “Ayeu amol Juda ane ti be awangg nam are Tasas gideb Silisia as taku ane. Be awangg taku ei tis are, beti ayeu gautani mie veik nunei be ayeu nanei yaun siti nitangi amolmol dubi bamo etenik bekob.”
40 Beti amol bamo ebe geb eisir valir ane dabin ok yab-ge ve ginei Pol ninei ane yaun. Beti Pol givarkei ebe kiet ok be girun bage itin veik amolmol tepwengge indi be tumi-ngge. Amolmol tepwengge imbweg tumi-ngge be iute ebe Pol ginei yaun giengk eisir Juda avos ok be ginei.