Ritetong nge riong pelie ako i voth a God ile erere lemi
Abel Abel ini a Adam itun, na ini a Kein itein posnga. Na Kein i so rin a Abel, eneke God i ri ve Abel ile sungong i sivenga na Kein ile sungong i kerenga. (Stat 4:1-8) O thepol a “Kein.” (Matiu 23:35; Luk 11:51; Hibru 11:4; 12:24)
Abraham Abraham ini toko ako i pavelpol Judare eve Israelre. Nomenga God i kin ile riong tomo nge a Abraham ve aro i sung ulue epee ponganga a i nge, mako i es a ulue epee aken. Lamako God i kin ile riong mun tomo nge a Abraham ve aro ititeviere aro o velpol ini a God itutunre, naro i theal or tova olemio nge i. (Stat 15; Rom 4; Hibru 6:13-15; Buk Song 105)
Na Abraham iewo ini a Sara, aveto ini sarit ma otun e avele. Lamako Sara i kimeitu ol na Abraham ini tolok, aveto God ilemi rum ile riong, mako i opoal a Sara mo i opo, ma i pop itun tomonnga ako iion a Aisak. (Stat 16; Hibru 11:17-19)
Aisak i poma ma i ewo a Rebeka ma otutun or aini, Iso ome a Jekop ako iion mun a Israel.
Jekop i poma ma i ewo a Lea ome itein a Resel, na i peange mun ole seng um polpolongare or aini, mako Jekop i pavelpol itun tomonnga or mule pa omole pothoi or aini. Na or omole omole o pavelpol ole net omole omole ako oion i voth nge. Net areken ini Judare ole net or mule pa omole pothoi or aini.
Adam Nomenga nge ur alavusnga pateanga, God i pamenu ulue lamako i ela ulue pelie mo i pavelpol a Adam nge. Adam ini toko teltelnga ako i mimi ake ru a ulue. Na God i oma mun iewo a Iv, aveto or paini o avsa a God ile riong na o oma vothung kerenga. Na i patea nge or paini ole omaing aken, na toko neneanga alavusnga ake ru a ulue o oma mun vothung kerenga. Aveto God i pakeu Itun me ve aro i eltetpot it nge vothung kerenga aken lemi. O thepola 1 Korin 15:45.
(Luk 3:38; Rom 5:12-21; 1 Korin 15:22, 45; 1 Timoti 2:13-14; Jut 1:14)
Aron Aron ini a Livai itevinga, na Livai ini a Jekop itun omole nge itutun or mule pa omole pothoi or aini. Na Aron ini toko ako God i ateal tel i mo i velpol ini pris, na ini inga a Aron ititeviere ako aro o velpol ini pris mo o ongtun Judare ole sungongre a God nge.
Na Aron ini a Moses itein pomnga, na or paini o um tomo e pel nge ako o pavthopot Israelre nge Isip angare omeni. Nomenga Israelre o voth ini Isip angare ole um polpolongare, aveto God i pavthopot or nge ole matheong aken, na Aron ome a Moses o wolpot or a Isip la. (Luk 1:5; Pakeke 7:40; Hibru 5:4; 7:11; 9:4)
Babilon Babilon ini rem pomnga aolonga. Nomenga Babilon angare o pun tomo nge Israelre ma ole mong or na o ela Israelre a ole pen la, ma o oma or mo o velpol ini ole umpolpolongare ako a Babilon. Na Israelre o el matheong na sisisong ako a Babilon i pavurvur nge tovu po or mule pa limai. Lamako God i wol werer or a ole pen la. (Matiu 1:11, 12, 17; Pakeke 7:43)
Na Jon i ri riong agelalnga pelie nge a Babilon. (Riong Ngopatnga 17–18) Na lemir mire ako i ri nunganga nge rem ako i vual rintet nge vothung kerenga. Na toko pelie olemi ve i ri nunganga nge rem pomnga a Rom, aveto lemir mire senu nge avele.
Devit Devit ini Israelre ole nepes sivenga, na i sivenga nge ole nepes alavusnga. Ini a Jesi itun rumongalinga, na rongan i posnga na i theal itema ile sipsipre. Na nge nang omole i pun rin toko omole ako iion a Golait, ini toko ako i aolonga rintet na ini toko multhanga, aveto Devit i pun rin i nge um. (O thepola 1 Samuel 17.)
Na Devit ia sagu rintet a God, na i wat voing pulua ako o paesa God iion roro. Na Buk Song i vual nge a Devit iana voing areken. Na God i kin ile riong tomo nge a Devit ve aro itevinga omole aro i velpol ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, na toko aken ini a Jisas Krais. (O thepola Rom 1:3 na Riong Ngopatnga 6:6; 22:16.) (Matiu 1:1-17; Luk 3:31)
Ensel Enselre ini a God ile pakekere ako o voth a Pen a Urvet, nge pen ako God i voth mun nge. Or ini toko neneangare avele. Or ini onire na tokokoere o pavurvur aro o thopol or avele, aveto aro ve ensel i sis ve aro i pathengal isivenga a toko e nge, aken i pavurvur aro i thopol i.
God i pakeu pakea ile enselre mo aro o oma ile omaing, ranga ve ako aro o theal ile tokokoere. (Pakeke 12:6-11; 27:23; Hibru 1:14) Na nge nang pelie God i pakeu ile ensel a toko e nge, mo i sungu a God ile riong vet a i nge.
Na enselre ole mukalinga iion a Maikel. (Jut 1:9) Na ensel mun ako i aolonga kene iion a Gabriel. (Luk 1:19, 26)
Erere Erere ini riong ako i mirenga ve, ini buk eve ur ako wating i voth nge.
God ile menong e nepes Nge men kei o apet i ve ini “Kingdom bilong God.” Na God ile menong e nepes i mirenga ve, God ile tokokoere o voth a isa thewo na o voth mun a ile thealing lemi, maken i paseral or, na i sung ur areko o oror nge a or nge, na i pathengal or nge sovengalo sivenga ako aro o panes i. Na tokokoe areko o voth a God ile menong e nepes lemi, kene olemi i voth a God nge na o nongal ikei. Na nge ako Jisas Krais i velpol ake ru a ulue, God ile menong e nepes i velpol mo i rel na i ponganga, eneke Jisas Krais i thep so ponganga ako aro tokokoere o velpol nunganga ini a God ile tokokoere. Na nge Oni Riringa ile engenging o pavurvur aro o mimi ranga ve ako God i sis ve aro o mimi, na o pavurvur mun ako aro o men senu ol tomo nge a God.
Nge pen kathnga ako tokokoere o ri ve, God ini oa nepes na o voth a isa thewo, nge pen aken God ile menong e nepes i voth a or nge. Na penen nge nang le vusonga, Jisas Krais aro i lo werer tel me, lamo God ile menong e nepes alarolnga aro i velpol pat ol ake ru a ulue ponganga, na toko alavusnga aro o thepol i.
God ile Sipsip Tun Nge a Jon 1:29, 36 Jon ako ini toko paninuonga i apet a Jisas ve ini “God ile Sipsip Tun.” Na Judare ole vothung vet ako aro o so rin sipsip mo ia mla i seltun ole vothung kerenga a God itheki. Na o apet a Jisas ve ini “God ile Sipsip Tun,” eneke ile rinong na ia mla i patitepot tokokoere ole vothung kerenga areken ru i ngo tomoal a God itheki, maken o pavurvur aro voth riri ol a God itheki, tova olemio nge a Jisas ile omaing aken.
Herot Herot ini toko iion, na God Ile Riong Kinnga Ponganga i ri nge a Herot or penel. Or alapenel ini toko Rom.
Herot Pomnga Nepes a Herot, ako o apet mun ve ini Herot Pomnga, ini nepes ako i theal a Judia nge wop lemi ako Maria i menu a Jisas. Na i kene i tongporum ve aro i pun rin a Jisas nge wop lemi ako ini povothvoth. O thepol a Matiu 2:1-22 na Luk 1:5.
Herot Antipas Herot Antipas ini mukalinga ako i theal epee a Galili, nge wop lemi ako Jisas i panongpol na i oma pathepolong. I kene i peange nge seng ako iion a Herodias, na i sorotetpot a Jon ako ini toko paninuonga kene ikei. Na nge wop lemi ako Jisas i mit nge riong, o pasong i a Herot nge mo i nongpol ile riong. O thepol a Mak 6:14-29 na Luk 23:6-12.
Herot Agripa 1 Nepes a Herot Agripa 1 i sung matheong na i pakerenga tokokoe areko olemio nge a Jisas Krais. Na i pun rin a Jems ako ini a Jon itein na otema ini a Sebedi. O thepol a Pakeke 12:1-23.
Herot Agripa 2 Nepes a Herot Agripa 2 ini nepes ako Pol i mit nge riong a itheki, na i pakepot a Pol a rem pomnga a Rom, mo aro i mit nge riong a nepes a Sisar itheki. O thepol a Pakeke 25:13-26; 26:19; 26:27-32.
Hibru Hibrure na Judare o thun inga. Na o apet or ve ini Hibrure, eneke o ri riong ako o apet i ve ini Hibru. Hibrure ini a Abraham ititevie areko o rumongal nge i, na o apet or venen aken, eneke Abraham itevinga omole ako i mukal nge i kene iion a Eber.
Israel Israel ini a Jekop iion aininga ako God i sungu i a i nge. Na Jekop ini a Aisak itun ako iewo a Rebeka ia sagu rintet i. (O thepola Stat 27.)
Na ulue epee ako Judare o voth nge kene o apet mun i ve ini Israel. Na nomenga iion a Kenan. Na iion mun ini Palestain.
Jekop Jekop iion mun a Israel. Na itutun or mule pa omole pothoi or aini ako o pavelpol Israelre ole net or mule pa omole pothoi or aini. O thepol mun a “Abraham.”
Jisas Jisas i mirenga ve, “Pamimionga” eve “Ar God ini ar Pamimionga.” Na o apet mun a Jisas ve, Jisas Krais, God Itun, Toko Pomnga Itun na Devit itevinga.
Juda Juda ini a Jekop itun omole nge itutun or mule pa omole pothoi or aini. Na i pavelpol net Juda. Na ulue epee ako ititeviere o voth nge o apet i ve ini Judia. Na ini epee ako rem pomnga a Jerusalem i voth nge. Na Jisas Krais ile net ini Juda.
(Hibru 7:14; 8:8; Riong Ngopatnga 5:5; 7:5)
Judare, Hibrure, Israelre Ioning or me ake i ri nge a Abraham na itevinga a Jekop otiteviere. Nomenga o apet or ve ini Hibrure, eneke Hibru ini okei. Na o apet or ve ini Israelre, eneke Israel ini a Jekop iion aininga. (O thepol Stat 32:28.) Na o apet mun or ve ini Judare, eneke nomenga Asiria angare ole mong or na o pakepot ole net or mule mo o voth ini lomere, aveto o pakepot net Juda a ole pen avele. Mako net Juda i pavelpol ol toko pulua a pen aken. Aken ini tepun ako o apet tokokoere nge pen aken ini Judare.
Judare oa aning aolongaere Judare oa aning aolongaere pom ako o oma i nge tovu po omole omole. Na nge oa aning areken, olemi rum nge a God ile vothung sivenga nge or. Na Judare oa aning pelie oion vene:
Punseleaing a Aning eve ‘Pasova’ Punseleaing a Aning ini aning pomnga ako Judare o oma i. Na iion vene, eneke nomenga nge ako o voth ini um polpolongare a Isip, God i ria or ve aro i pakeu ile ensel mo aro i so rin Isip angare oa tengenre, aveto i ria Judare ve, aro ve o so rin sipsip mo o patitirit ia mla a ole vel thekiare nge, aken ini paatealing mo tengen so rinngaa aro i punsele vel aken mo i so rin otutun tengenre avele. Na nge ako Isip angare oa tengenre o rin lale ma o pavthopot Judare mo lopot nge a Isip. Na nge Punseleaing a Aning, Judare olemi rum nge ole vthopotong aken.
Aning ako o an bret ako pawimpotnga eve yis i voth nge avele Aning ake o oma i tomo mun nge Punseleaing a Aning, eneke nge ako Judare o lospot a Isip, o es viri viri na o pavurvur aro o men tetal nge bret ve aro i wimpot, kene avele, mako o an inga bret ako yis i voth nge avele.
Pentikos Pentikos i mirenga ako nang mule pa lim i lutetu nge Judare oa Punseleainga a Aning. Na nge aning ake Judare olemi sivenga, eneke wit monnga i vunvun. Na olemi rum mun nge nang ako nomenga God i sungu ile patorong a Moses nge mo aro o panes i.
Na ponange Pentikos ini nang ako toko lemioongare olemi rum nge Oni Riringa ile velpoling ako i velpol tel na i rero areko olemio nge a Jisas. (O thepola Pakekere Ole Omaing 2:1-4. (Pakeke 2:1-4))
Kein Kein ini a Adam ome a Iv oa tengen. Na ome itein posnga o oma ole sungong a God nge. Kein i sung ometa lemia a God nge, aveto itein posnga a Abel i sung sipsip itun a i nge. Na God i thepol or paini ole sungong aken, ma ilemi sivenga nge a Able ile sungong, aveto ini plong nge a Kein ile sungong. Mako Kein ilemi klingtun itein posnga ma i so rin i. I venen aken na God i oma paatealing a Kein ini peti mo aro areko o thopol i aro o lel okime nge i. (Stat 4:1-16) (Hibru 11:4; 1 Jon 3:12; Jut 1:11)
Krais Krais na Mesaia, riong or aini aken mirenga omole inga. Krais ini Grikre okei na Mesaia ini Hibrure eve Judare okei. Aveto imirenga i thun inga. Na i mirenga ve, ‘toko ako o taul ipounga.’ Na nomenga aro ve God i ateal toko omole ve aro i oma ile omaing, eve aro i velpol ini Judare oa nepes, toko omole aro i taul toko aken ipounga mo ini paatealing ako God i ateal i lale. Na nomenga God i kin ile riong tomo nge Israelre ve aro i pake ole pamimionga mo aro i men ranga ve ini nepes mo i theal or. Na toko aken o apet i ve ini a ‘Krais’ eve ‘Mesaia.’ Na nge wop lemi ako Jisas i velpol ake ru a ulue, Judare o voth a Romre osa thewo, na Romre o sung matheongre a or nge, mako Judare o sis rintet ve aro toko ako God i ateal i ve aro i el werer or, kene aro i velpol mo i pavthopot or. Na nge ako Jisas i velpol, toko pelie olemi ve, ini a God ile toko aken, ako o apet i ve ini a ‘Mesaia’ eve a ‘Krais’, eneke i pavthopot or nge a Satan isa thewo. Aveto toko pelie olemi ve, Jisas ini Mesaia avele, eneke i pavthopot or nge a Romre osa thewo avele. (Matiu 16:16; Luk 22:67; Jon 4:25; 7:41; Pakeke 2:36; 4:26; 1 Korin 1:23; 1 Jon 2:22; 5:1)
Lotuonga a vel Israelre ole lotuonga a vel or me o voth.
Lotuonga a Sel Nomenga ako nge wop lemi ako Judare eve Israelre o esu esa a pen polpolnga, God i ria Moses ve aro i oma sel ako ini a God ile lotuonga a vel. Na i ritet senu i nge sel aken omanga. Na i ri ve aro i oma i nge lavlav sivesivengare na mekeremre oni peti. Na pen or aini i voth nge. Omole o apet i ve ini ‘Pen Riringa’ na pen aininga o apet i ve ini ‘Pen ako i Riri Rintet.’ Na o paeso a God ile riong kinnga a bokis nge ‘Pen ako i Riri Rintet’ na ini a God ile vothinga, maken toko omole inga i eso nge paomole inga nge tovu po omole omole. (O thepol ritetong nge Prisre oa Pomnga.) Aro thomu o thepol pen or aini aken ole ur elonga nge pes 547 na 548.
Na a lalanga nge pen or aini aken o av lok na Judare o nong na o oma ole sungong nge pen aken. Na ini prisre ako o ongtun tokokoere ole sungong a God nge. Na Judare o lotual a God nge lotuonga a sel venen aken i pavurvur nge ako Solomon i ari a God ile Lotu Tepun a Vel. Na lotuonga a sel ia sei i voth nge pes 671.
Lotu Tepun a Vel Lotu Tepun a Vel omole inga i voth. Na i voth a Jerusalem, ako ini rem pomnga aolonga ako i mukal nge Judare ole rem elonga. Na Judare o es inga a Lotu Tepun a Vel ienga ve aro o sung ole sungong a God nge, naro o oma mun oa aning aolongaere nge pen aken. Na Lotu Tepun a Vel ake i el lotuonga a sel imei. Na ‘Pen Riringa’ na ‘Pen ako i Riri Rintet’ o voth. Na prisre o ongtun tokokoere ole sungong a Lotu Tepun a Vel lemi, aveto o voth a mukaling nge pen riringa or aini aken. O thepol wop kathnga ako pen areke o ngo nge, nge pes 673. Na o av lok a lalanga nge Lotu Tepun a Vel aken. O thepol ia sei nge pes 672. Na toko elonga o pavurvur ako aro o eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, aveto Judare oenga o pavurvur ako aro o eso a Lotu Tepun a Vel lemi. Na prisre oenga o pavurvur ako aro o eso a ‘Pen Riringa’ lemi, na Prisre oa Pomnga ienga i pavurvur ako aro i eso a ‘Pen ako i Riri Rintet,’ eneke ini a God ile vothinga, na i eso nge pa omole inga nge tovu po omole omole. (Hibru 9)
Na lavlav aolonga i mon rupal ‘Pen ako i Riri Rintet.’ Na nge ako Jisas i rin, lavlav aken i minra roro ma i alpou, ma epee ainiu, (Matiu 27:51; Mak 15:38; Luk 23:45) aken i pathengal it ako ve, sovengalo a God nge i thep ol. Na it toko lemioongare te pavurvur ako aro te es vengveng a God nge la. Na it mun ranga ve ini a God ile lotuonga a vel, eneke Ioni Riringa i voth a lemir. (1 Korin 3:16-17)
Judare ole lotuonga a vel Nge Judare ole rem omole omole, ole lotuonga a vel i voth nge. Ini vel ako o pathun nge, nge nang rialonga. Na nge ole lotuonga a vel aken lemi, God ile erere i voth, ako toko watonga omole i wat i nge imeni. Na nomenga ole Baibel pom ranga ve ponange avele. Baibel omole inga i voth nge rembo omole omole, na i voth a ole lotuonga a vel lemi. Na aro ve o pathun nge lotu, toko omole aro i tital viringa a God ile riong aken mo toko pulua o nongpol i na olemi mire nge. Na lotu a mukalingare o patoral toko na senger nge a God ile riong na nge a Moses ile patorong panesnga.
Moses Nomenga nge wop lemi ako Israelre o voth ini toko umpolpolongare na o el sisisong ako a Isip, God i ateal a Moses ve aro i wolpot Israelre a Isip la mo o es a ulue epee ako nomenga i kin ile riong ve aro i sungu i a or nge. God i pathengal isivenga a Moses nge, nge ako i thepol won sesenga ako i anlilel a won pok a vutvutnga nge, aveto i ongtun avele. Na God i pake werer a Moses a Isip la mo i pavthopot ile tokokoere nge. Na God i oma pathepolong aolonga nge a Moses imeni. Na Israelre o apola Rua Selelenga ranga ve ako ini ulue sapun, aveto nge ako Isip angare o tongporum espotong nge la, rua i palimtunu selele or. Na Moses ini ole mukalinga i pavurvur nge tovu po or mule pa penel ako o esu esa a pen polpolnga nge.
Na God i sungu ile patorong a Moses nge, na i ritet a Moses nge ur ako i sis ve aro ile tokokoere o oma i. Na Moses i watu a God ile riong aken a erere nge, na ponange i voth nge Stat, Kisim Bek, Wok Pris, Namba na Lo.
Nang rialonga Nge men kei o apet i ve ini “De Sabat.” Na Mangseng pelie o apet mun i ve ini “Nang reresonga.” Ini nang ako te um nge avele, eneke God i pamenu ur alavusnga, lamo nge nang limainga i thau i, na i um avele.
Nepes Nge men kei o apet i ve ini ‘king.’ Na ini toko pomnga ako i voth roro nge toko alavusnga ranga ve ini Praim Minista nge Papua New Guinea. Romre ole nepes pomnga o apet i ve ini a Sisar, na gavana na nepes pelie o voth a isa thewo, na o theal tokokoere ake ru a ulue.
Noa Noa ini toko ako i mimi nomenga. Na nge wop lemi aken toko alavusnga ake ru a ulue o oma inga vothung kerenga, mako God i ri ve aro i oma wong aolonga mo i pun rin toko alavusnga ake ru ulue. Aveto Noa ini toko sivenga, na i nongal a God ikei, mako God i ria Noa ve aro i oma imot aolonga, lamako i paeso mekerem rel relngare na menre na ur reingare a imot aken lemi. Lamako God i pavelpol vit aolonga, na thei i espot mun a ulue lemi me, mako thei awong i velpol ma i aolonga rintet ma i seltun pen elonga ake ru a ulue, mako ur miminga alavusnga ako o voth a imot aken lemi avele kene o rin. Ini inga a Noa ome iewo na otutun or me ome oewoere ako o mimi ol ake ru a ulue, tomo mun nge mekerem areko o voth mun a imot lemi. O thepola Stat 6-9. (Matiu 12:41; Luk 3:36; 17:26-27; Hibru 11:7; 1 Pita 3:20; 2 Pita 2:5)
Oni Riringa Oni Riringa ini a God Ioni. Na Oni Riringa na God na Jisas Krais o thun inga. (O thepola Matiu 28:19.) Na God Ioni Riringa i rero tokokoe areko olemio nge a Jisas Krais na i voth reletun a or nge. Na o apet mun i ve ini ‘Opoalinga.’ Na Oni Riringa ile omaing vene:
1. I panine tokokoere olemi mo olemi mire nge riong kathnga i nunganga nge a Jisas. (Jon 16:13; 1 Korin 2:10-13)
2. I opoal toko lemioongare nge ole nongong a God nge. (O theopola Rom 8:26.)
3. I opoal tokokoere mo olemi mire nge ur ako God i sis ve aro o oma i. (Pakeke 13:2; 16:6-7)
4. I sung engenging a toko lemioongare nge mo o pavurvur nge a God ile riong ripotnga na nge ile omaing omanga. (1 Korin 2:4-5)
5. I sung ile sungong a toko omole omole nge mo o pavurvur nge ur pelie omanga ako aro i paengeng lotuongare mo o mit omole ol inga. (1 Korin 12; 14)
Pakeke; Aposel Jisas i ateal toko or mule pa omole pothoi or aini nge areko o panes i, mo o velpol ini ile pakekere na o apet mun or ve ini ‘aposelre.’ (Matiu 10:1-4; Mak 3:13-19; Luk 6:12-16) Tokokoe areke o voth tomo nge a Jisas na i patoral or. Na Jisas i rin ma i los werera ma or alavusnga o thopol i nge otheki ako i los werera. (Pakeke 1:21-22) Ma Jisas i pake or mo o ritet tokokoere nge ur areko o thopol i, mako o panongpol tokokoere nge Panongpolong Sivenga nge a Jisas. Na o velpol mun ini toko lemioongare ole mukalingare na o theal ole lotu. Na ini ole patoraling ako i velpol ini patoraling ako loture o panes i. (Epesus 2:20)
Na nge erere ako te apet i ve ini “Pakekere Ole Omaing,” Pol ome a Barbabas na toko mun pelie or ini pakekere, eneke Jisas i ateal or ve aro o oma ile omaing. Na Oni Riringa ile sungong i voth mun a tokokoere nge ako aro o oma omaing ranga ve ako pakekere o oma i. (1 Korin 12:28-29; Epesus 3:11)
Pris Prisre ini tokokoe areko o ateal or ve aro o ongtun Israelre ole sungong a God nge, ranga ve ini mekeremre na ometa lemia. Na nge wop lemi ako Jisas i voth ake ru a ulue, Prisre o ongtun sungongre a God nge, a Lotu Tepun a Vel lemi, ako a Jeruslem. Pris alavusnga ini a Aron ititeviere ako o rumongal nge i. Na Aron ile net ini Livai, na i velpol tel ini pris.
Prisre oa Pomnga Prisre oa Pomnga i mukal nge pris alavusnga. O ateal pris omole mo i velpol ini Prisre oa Pomnga i pavurvur nge tovu po omole inga, lamo o ateal pris relnga mun e ako aro i el imei, i pavurvur nge tovupo omole mun. Prisre oa Pomnga ieng inga i pavurur ako aro i koro nge ‘Pen ako i Riri Rintet’ ako a Lotu Tepun a Vel lemi. Na i koro nge pen aken paomole inga nge tovu po omole omole. Na i koro nge ‘Pen ako i Riri Rintet’ mo aro i sung sungong a God nge i pavurvur nge isivenga ile vothung kerenga seltunnga na tokokoere ole vothung kerenga seltunnga mun. Na nge erere a Hibru them wat Jisas ini Pris Pomnga na them wat ‘Prisre oa Pomnga’ avele, eneke ienga inga i voth venen aken, na pris pelie o voth a isa thewo na o el imei kene avele.
Pris kimangare Pris pelie o apet or ve ini Pris kimangare, or ini pris areko o velpol tel ini Prisre oa Pomnga na pris mun areko oion kima.
Parisi Parisire ini Judare avlung ako o engeng rintet nge a Moses ile patorong panesnga, eneke o sis rintet ve aro o velpol ini toko vengvenga a God itheki, nge ole vothung aken. Na Pol ini Parisi mun. Na tokokoere o papompom Parisire, eneke olemi ve or ini toko vengvengare. Aveto Jisas i apet or ini pokonongare, eneke o panes riong engenga ako o patoral tokokoere nge, kene avele. Na Parisire tomo mun nge Israelre ole mukalingare, o lel okime nge a Jisas, eneke olemi ve Jisas aro i pavus a Moses ile patorongre. Na o ngeip rintet mun ve, Romre aro o paomelal or tova tokokoere o panes a Jisas ranga ve ini ole nepes. Aken ini tepun ako Parisire o sis ve aro pun rin a Jisas. O thepol mun ‘Sadiusi.’
Riong kinnga Nge men kei o apet riong kinnga ve ini ‘kontrak’ eve ‘tok promis.’ Aro ve toko e i kin ile riong tomo nge toko relnga e, aro or paini o panes inga ole riong aken, eneke ini riong polpolnga avele, na o panunganga ole riong lale. Na aro ve omole i panes ile riong avele, ole riong kinnga aken i vus. Aveto God, aro ve i kin ile riong tomo nge tokokoere, i pavurvur aro i nong sirik avele, aro i panes inga ile riong aken, naro i oma ranga ve ako i ri nge lale, eneke tokokoere o pavurvur ako aro o pakerenga a God ile riong avele. Na God i kin ile riong tomo nge toko na seng ake ru a ulue pa or aini.
Riong Kinnga Nomenganga Riong kinnga nomenganga ini riong ako God i kin tomo i nge a Moses. Na te apet mun ve ini Moses ile patorong. Na God i kin ile riong vene: Toko kathnga areko o panes senu ile patorong, aro o velpol ini a God itutunre. Aveto e avele i pavurvur nge ipanesnga, mako toko e avele i velpol ini toko vengvenga a God itheki nge a Moses ile patorong panesnga. (Luk 1:72; Pakeke 3:25; 7:8; Galesia 3:17; Hibru 9:1)
Riong Kinnga Ponganga Moses ile patorong i voth lale, lamako Jeremaia i ritet nge a God ile riong kinnga ponganga ako aro i velpol. (O thepol a Jeremaia 31:31-34 na Hibru 8:6-13.) Na Jisas Krais i pavelpol a God ile riong kinnga ponganga aken ako i el a Moses ile patorong imei. Na nge ile riong kinnga ponganga God i ri ve, tokokoere aro o velpol ini toko vengvengare a itheki nge ole lemioong inga, na nge a Moses ile patorong panesnga avele. (O thepol a Rom 3:21-24 na Rom 8:3-4.)
Rom Rom ini rem pomnga aolonga ako i voth a pen epee a Itali. Na nge wop lemi ako Jisas i esu esa ake ru a ulue, Romre ole mong pen epee pulua ake ru a ulue. Na ole mong mun pen epee a Israel, na Israelre o voth a osa thewo. Mako Israelre oni silal Romre, na o sis rintet ve aro o wis or mo o pavurvur ako aro o theal osivenga. Romre o apet oa nepes ve ini Sisar na ini nepes ako i mukal nge nepes alavusnga ake ru a ulue, nge wop lemi aken.
Sadiusi Sadiusire ini toko avlung ako o panes selele a Moses ile patorongre, na or ini Judare ole mukalingare mun. Judare oa pompomere pulua or ini Sadiusire. Ole lemirumong i toth nge a Parisire ole lemirumong, aveto Sadiusire o panes inga buk or lim inga ako o voth a mukaling nge a Olpela Testamen, na o nak rintet osivenga nge ipanesnga. Na olemi ve, aro ve toko i rin lale, aro i los werera panen avele, na o pun pel nge riong tomo nge Parisire nge ole lemiong aken. (O thepol mun a Parisi.)
Satan Satan ini tamata kerengare ole mukalinga. Na ini a God ile ngarang. Na ile riong alavusnga ini riong le apaltetonga. Nomenga ini a God ile ensel omole, aveto i papomnga isivenga roro, na ini plong ve aro i voth a God isa thewo, mako God i asesu i ulue me. (Luk 10:18; Riong Ngopatnga 12:7-9) Na ponange i tongporum engeng ve aro i paleklek tokokoere, na i pavurpol olemi nge vothung kerenga omanga. Na i palemirumal toko lemioongare nge vothung kerenga areko o oma i mo aro ole lemioong i matu mo o panes senu a Jisas avele. Aveto Jisas ile mong a Satan lale, na Oni Riringa ile engenging i aolonga nge a Satan ile engenging. Na panen nge nang le vusonga Jisas aro i pakerenga selele a Satan. (O thepola Riong Ngopatnga 20.)
Sei Riong ake Mangseng pelie olemi mire senu nge avele. Na nge men kei o ri ve, ‘Piksa’ na aken i toth nge ‘ia sei’ imirenga. Na aro ve toko e i te won mo i thepol ranga ve ini men, aro te ri ve, won aken ini men ia sei. Na Mangseng pelie o ri ve won aken ini men ioni, aveto ‘ioni’ imirenga relnga i voth mun, na i sivenga avele ako aro te wat riong omole ako imirenga or aini a God ile erere lemi, aro vene mo i palemi pelekpol toko pelie olemi.
Sungong a lekleka Nge men kei o apet i ve ini ‘alta.’ Na nomenga Judare o oma ole sungong a God nge. O ela mekerem na o so rin i na o ongtun i a God nge, aken ini ole vothung vet aken. Na o oma ole sungong venen aken a sungong a lekleka we. O thepol sungong a lekleka ako o oma i nge um, kene ia sei nge pes 555.
Toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere O thepol a “Krais.”
Toko Pomnga Itun Nge men kei riong ake ini “Pikinini bilong Man.” Nomenga, God ile riong elnga a Daniel i ri riong ake, nge ako i ri nge toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere. (Daniel 7:13-14) Na Jisas i apet isivenga ini a Toko Pomnga Itun, eneke ini toko neneanga, na ini mun i toko ako God i pakeu i me ve aro i el werer ile tokokoere, na ini a God Itun mun.
Vain monnga Nge men kei o apet i ve ini ‘Diwai Wain.’ Na o thepol vain monnga ia sei nge pes 257. Na o thepol vain a ometa nge pes 116. Na vain monnga i mosisen na i sivenga nge annga. Na Judare ole vothung vet ako aro o tepiplas vian monnga mo ie i lelpot mo o oma vain nge. (Jon 15; Matiu 21:33-43)
Uk Uk ini ur ako i ngo a misep na i kothkoth, na i una kerenga. I una ranga ve ini otel ako i plot. Na i pavurvur ako aro i anlilel. Na o apet mun i ve ini ‘salpa.’ (Riong Ngopatnga 9:17)