Eruani na Gegere
vania Na Vure Taluutuni ni
Thessalonica
Na Tabu Paul te Gerea
?Na Hava te Tughunia igaa?
Te mua hau va so Paul te gerea na diki gegere vania na vure taluutuni ni Thessalonica, Paul te rongovia na lei rongorongo te mua uto. Na maiana Jesus Christ te dikalai na ghanaghanaadira rana taluutuni Thessalonica. Na pukuna eni, Paul te gerea eruani na gegere eni. Ilokana na gegere eni, Paul te hughuhughura nia na ghanaghana sorisori ge na bongi ni maiana Lord te sara tua. Paul te maemanea na ghanaghana eni, me ke tatea i naghona na maiana Christ, na tinoni diu vetena ke diki mai me ke pegopegora na vure subo me ke bosa vanira gaia heghena God.
Na pukuna balu na tinoni taluutuni ni Thessalonica tara mua ghilala utoa na tarai nia na maiana Christ ke, tara mua lutu. Paul te kurutira ge kara lutu laga ma kara kabulaghinia na voladira heghedira, te vagha gaia heghena te gonia tana bona te kabu kolura.
Na lei Ghanaghana Mava Ilokana na Gegere Eni
Na tarai nia na maiana Christ (1:1-2:17)
Rana taluutuni kara bei lugu na lutu (3:1-15)
Nina bosa sosoko a Paul (3:16-18)
1
Na bosa ni holopangoti a Paul
Inau Paul kolura nia Silas ma Timothy,Gehegehedira 17:1
tolughai tai gegere vanighau gatu ighau na vure tana holohoru tau ghahaghau i Thessalonica, ighau tau taluutunia God na tamada maia dida na Lord Jesus Christ. Ighai tai kokoeliulivuti, ge a God na tamada maia dida na Lord Jesus Christ koro vaheghau na sonihalavu, ma gaira koro nighau ge kau kabu sakai sonikolu tana mabo.
Na bosa ni patupatu tana bona ni vahaghitaili
Ghau rana taluutuni,*Ghau rana taluutuni na lei mane mana lei vaivine taluutuni tara ilokana na ghanaghana tana lei bosa eni. ighai tai holoutoa haia God na pukuna ighau. Te uto vanighai ge kai nea te vagha eni, na pukuna nimiu na taluutuni mana dolo i ghobumiu te totolo ngasi. Na pukuna keri, ighai tai nighau kokoe talunagho va itadira na vure tara taluutunia God tana lei komu keha. Mai bosai vanira nia ivei te vagha na tona haliuana nimiu na taluutuni ta God, ma nimiu na tughuru ngasi mana taotaoni itatana, sakai manaa tara nighau ghighirou, ge au lavia na vahaghitaili te sule ngangata.
Mana lei totobo raini tara righi vakalea anina dete God te maemane haia. Mana oliolina keri, God ke neghau ge ke ulaghamiu na haghe tana kinakabuna na pukuna a nimiu na kabu vahaghitaili. Mi lokana anina na dete te maemane, agaia ke vahera na totoro arahei tara nighau ghighirou. Ma God ke vaheghau na mabo na pukuna tara nighau ghighirou, ma vanighai ghua ighai, tana bona a Lord Jesus ke oli mai kokou me ke tate tana parako. Ma gaia ke mai kolura nina na ovu ni angel laga, tana lapilapi ni lake, me ke nia mai na deteadira rahei tara mua ghilala God, maia rahei tara hove na taoniana nina na Rongorongo uto dida na Lord Jesus. Ma kara vahera na totoro tana lake kasila, ma kara voka kasila itatana Lord, mi ta nina na maana te rongoragha. Isaiah 2:10 10 Tana bona gaia ke mai tana bongi keri, ge ke lavia na rongoragha, mana holohaba itadira nina vure tabu udolu. Mi ghau ghua itadira rahei tara holohabaa gaia tana bongi keri, na pukuna ighau ghua tau taluutunighi na hava ighai tai bosai nia gaia.
11 Na pukuna eni, ighai tai tona haliu sono na kokoeliulivutiamiu, ge a dida na God ke neghau ge ke ulaghamiu na vola te vagha gaia te hologhau nia tua. Mi ghai tai kokoeliulivuti ghua, ge a God ta nina na maana ke hangaghau ge kau nei na lei ghanaghana tara uto mana lei gehegehe ni lio kikinima. 12 Mana vure subo kara nia kikinima na ahana dida na Lord Jesus na pukuna ighau, mi ghau ghua kara nighau kikinima kolua nia gaia. Raeni udolu ke tangomana na kale na pukuna anina sonihalavu dida na God ma Lord Jesus Christ.

1:1 Gehegehedira 17:1

*1:3 Ghau rana taluutuni na lei mane mana lei vaivine taluutuni tara ilokana na ghanaghana tana lei bosa eni.

1:9 Isaiah 2:10